NobelOFF

NobelOFF

Aktualno-politična novica
Turška invazija na Sirijo
11. 10. 2019 - 15.00
 / OFF

Etiopijski premier Abij Ahmed je prejel Nobelovo nagrado za mir v vrednosti dobrih 800 tisoč evrov zaradi sklenitve miru med Etiopijo in Eritrejo. Konflikt med državama se je vlekel od dveletne vojne za obmejno ozemlje leta 1998 do julija 2018, ko je bil podpisan mirovni sporazum, v katerem je Etiopija pristala na to, da sporno ozemlje Badme pripade Eritreji, kot je to predvidela že meddržavna komisija leta 2002. Razburjenje javnosti je sprožila podelitev Nobelove nagrade za literaturo pisatelju Petru Handkeju. Ta je namreč večkrat izrekel javno podporo politikam Slobodana Miloševiča in Radovana Karadžića, predsednikoma Srbije oziroma Republike Srbske v času vojn po razpadu Jugoslavije. Tako združenje Matere Srebrenice napoveduje, da bo na švedsko akademijo poslalo javno pismo z zahtevo po odvzemu nagrade. Po spletu tudi že kroži peticija z enako zahtevo. Obžalovanje nad odločitvijo akademije je izrazilo tudi društvo pisateljev Ameriški PEN.

Selimo se v državo, katere prejšnji predsednik Juan Manuel Santos je pred dvema letoma prejel Nobelovo nagrado za mir. To si je prislužil s sistematično represijo socialističnega gverilskega gibanja FARC, ki je bilo tako prisiljeno z njim podpisati premirje in se razorožiti. Od časa premirja je bilo kljub zagotavljanju njihove varnosti ubitih nekaj manj kot 150 članov organizacije. 

V Kolumbiji se je dvotedenskim študentskim protestom priključil še sindikat učiteljev FECODE. Protesti so se tako včeraj odvili v sedemnajstih mestih po državi. Tako učitelji kot študentje zahtevajo, naj predsednik Ivan Duque drži besedo in investira v podhranjen šolski sistem. Študentje poleg tega zahtevajo konec korupcije in  razpustitev posebne policijske enote ESMAD, notorične po svoji nasilnosti. Enota je že večkrat nasilno posredovala v aktualnem valu protestov. Gre sicer za tretji večji val študentskih protestov v času Duquejeve vlade.

Varnostni svet Združenih narodov, ki se je sestal na zahtevo Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Belgije in Poljske, je obravnaval vprašanje turške vojaške invazije v severno Sirijo, a do enotnega zaključka ni prišel. Izjave, ki so jo predlagale evropske države, namreč ni želela podpisati Rusija. Ta je želela, da takšen dokument vsebuje tudi zahtevo po obsodbi “nelegalne vojaške prisotnosti” drugih narodov, torej koalicije proti Islamski državi, ki jo podpirajo ZDA. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem evropskim državam zagrozil z besedami: “Hej, Evropska unija, spravi se v red. Če boste to operacijo označili za invazijo, bomo odprli vrata in poslali 3,6 milijonov beguncev proti vam.” Od turške invazije v Sirijo je z območja napada sicer pobegnilo 70 tisoč ljudi.

Več sto migrantov je na meji med Združenimi državami Amerike in Mehiko protestno zablokiralo most Gateway International, ki prečka reko Rio Grande. Migranti protestirajo proti počasnim obravnavam prošenj za azil v Združenih državah, ki trajajo po več mesecev ali tudi let. Od januarja letos, po sprejetju tako imenovanih Protokolov za zaščito migrantov, morajo ti na zaključek obravnave čakati v Mehiki. Na podlagi omenjenih protokolov je bilo v Mehiko deportiranih več kot 50 tisoč migrantov. 

Britanski dnevnik The Guardian ugotavlja, da je Google doniral pretežne vsote denarja organizacijam, ki zanikajo obstoj podnebnih sprememb, kljub temu da je v javnosti podprl podnebne aktiviste. Google financira več sto organizacij, med njimi pa jih je več kot deset takšnih, ki so nasprotovale uvajanju zakonodaje za zaščito podnebja ali se aktivno trudile ovreči zakone za zaščito podnebja iz časa administracije nekdanjega predsednika Baracka Obame. Takšen je denimo Competitive Enterprise Institute, ki je imela veliko vlogo pri prepričevanju sedanjega predsednika Donalda Trumpa, da je odstopil od Pariškega podnebnega sporazuma.

Novice iz Slovenije

Jutri ob 14.00 se bo na Kongresnem trgu odvil javni shod za zaščito zveri, katerega namen je opozoriti, da pokol volkov in medvedov ni ustrezna rešitev težav kmetov. Volkovi in medvedi sta zaščiteni živalski vrsti. Organizatorji protesta opozarjajo, da pozitivne povezave med številom volkov in medvedov na eni strani in številom napadov na rejne živali na drugi namreč ni. Nasprotno, volkovi celo prej napadejo rejne živali, če je njihov trop manjši, saj je lov rejnih živali zanje varnejši. Organizatorji shoda tako zahtevajo razveljavitev interventnega zakona o odstrelu 200 medvedov in 11 volkov. 

Skupina Info Kolpa zbira zimske jakne in plašče za prosilce za azil. Obleke lahko dostavite v prostore Radia Študent na Svetčevo 9. 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.