Nuklearno off

Nuklearno off

Aktualno-politična novica
26. 4. 2018 - 15.00
 / OFF

Francoski predsednik Emanuel Macron je sklenil svoj obisk Združenih držav Amerike z nagovorom ameriškega kongresa. V govoru je pozval ZDA, naj se ne umikajo iz mednarodnega prizorišča in se ponovno pridružijo pariškemu mirovnemu sporazumu. Kasneje pa je na novinarski konferenci povedal, da pričakuje, da bo Donald Trump zaradi svojih notranjepoličnih ciljev razveljavil jedrski sporazum z Iranom. Trump mora do 12. maja potrditi izvajanje sporazuma sicer bodo ZDA avtomatično ponovno uvedle sankcije proti Iranu. Ohranitev Iranskega jedrskega sporazuma je bila ena glavnih želja Macrona na njegovem obisku v ZDA. Francija zato predlaga dopolnitev sporazuma, a za zdaj ni jasno kakšne na bi bile te spremembe.

Morebitni propad Iranskega jedrskega sporazuma bo močno vplival tudi na ameriška pogajanja z drugo nadobudno jedrsko silo Severno Korejo. Ta je pred dnevi napovedala, da je zamrznila svoj program razvoja jedrskega orožja in balističnih raket. Kitajski seizmologi so sicer danes predstavili raziskavo, ki je ugotovila, da je zadnji jedrski poskus najverjetneje uničil podzemno testno infrastrukturo, kjer je Severna Koreja do sedaj razvijala jedrsko orožje. To bi pomenilo, da razvojni center, katerega zaprtje je Severna Koreja obljubila v vsakem primeru ni več operativen. Severnokorejski voditelj Kim Jong-un se bo sicer jutri srečal z Južnokorejskim predsednikom Moon Jae In-om. 

V Armeniji se nadaljujejo protivladni protesti, ki so v ponedeljek k odstopu prisilili premierja Serža Sargsjana. Protestniki zahtevajo nove volitve pod novim volilnim sistemom in zamenjavo začasnega predsednika Karenea Karpetjana s kandidatom, ki ne prihaja iz vladajoče Republikanske stranke. Karpetjan je včeraj odpovedal srečanje z opozicijo in njenim voditeljem Nikolom Pašinianjem. Opozicija je napovedala, da namerava Pašiniana predlagati za predsednika vlade. Ta predlog bo podprla največja opozicijska stranka in tudi ena izmed strank vladajoče koalicije. Pašinian je povedal, da so ga pripravljeni podpreti tudi nekateri poslanci vladajoče stranke.

Selimo se v Turčijo. Turško sodišče je 14 novinarjev vladi nenaklonjenga časopisa Cumhuriyet obsodilo na večletne zaporne kazni zaradi terorizma in sodelovanja z gulenističnim gibanjem. Gre za najstarejši Turški časopis in enega največjih opozicijskih medijev v Turčiji. Tožilci so zahtevali za novinarje kazni do 43 let, obtožnica pa jih med drugim bremeni “bojevanja asimetrične vojne” proti turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu.

Še bolj tvegan pa je novinarski poklic v Palestini. Palestinsko ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da je palestinski novinar Ahmed Abu Hussein, ki so ga 13. aprila ustrelili izraelski vojaki umrl. Hussein, ki je delal za radio Al-Shaab, je med protesti nosil napis PRESS, in je že drugi palestinski novinar, ki ga je izraelska vojska v zadnjem času ubila v protestih na meji med Izraelom in Gazo. Skupno število žrtev med civilisti pa se je povzpelo na 40.  Več o incidentu in situaciji v Gazi pove profesor z Univerze v Betlehemu Mazin Qumsiyeh:

Izjava

Selimo se v Veliko Britanijo, kjer lordska zbornica rešuje britansko demokracijo. Vsaj tako menijo nekateri pro-Evropski nasprotniki britanske vlade. Lordi so namreč zavrnili zakonodajo, ki bi dala vladnim ministrom pooblastilo, da z dekreti nadomestijo del zakonodaje, ki je bila do sedaj sprejeta v Bruslju in jo bo potrebno v kratkem zamenjati z domačimi zakonskimi akti. Med temi je na primer ustanovitev regulatornih agencij, ki bodo prevzele resorje, ki jih znotraj Unije pokrivajo Evropske institucije. Po številu glasov gre za do sedaj največji poraz vlade Therese May v pripravah za Brexit. Če spodnji dom parlamenta ne preglasuje lordske zbornice bi se število zakonov, ki jih bo moral v prihodnjem letu sprejeti parlament močno povečalo. Vlada meni, da bi to naredilo izstop iz Evropske Unije v predvidenih rokih neizvedljiv. Po 50. členu Evropske pogodbe bo namreč Velika Britanija 29. marca zapustila evropsko povezavo.

Nacionalni preiskovalni urad preiskuje prehod televizij Pop TV, Kanal A in Planet TV iz brezplačnega oddajanja po zraku na plačljivo oddajanje. Televiziji Pop TV in Kanal A, ki sta v lasti Pro Plusa, sta z brezplačnim oddajanjem po zraku prenehali januarja lani, Telemachov Planet TV pa pol leta kasneje. Obe podjetji sta nato od distributerjev kabelske televizije in zahtevali in dobili nadomestilo za svoje programe, kar je vodilo v niz podražitev paketov za uporabnike.

Slaba banka DUTB je imela lani svoje najuspešnejše poslovno leto, saj je ustvarila za 67 milijonov evrov čistega dobička. Lani je DUTB prodal za skoraj sto milijonov evrov nepremičn. Med drugim so uspeli prodati skoraj vsa stanovanja v Vegradovi nasedli naložbi Celovški dvori. Sicer je DUTB lani prodal za 435 miljonov evrov premoženja, kar je skoraj petino tistega, kar je bilo leta 2013 preneseno na slabo banko.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.