OFF ameriških vplivov

OFF ameriških vplivov

Aktualno-politična novica
irak
31. 12. 2019 - 15.00
 / OFF

Največji protesti po padcu Sadama Huseina
 / 8. 11. 2019

V Iraku so protestniki napadli ameriško veleposlaništvo v znak nestrinjanja ter obsojanja nedeljskih ameriških napadov na proiransko milico Kataib Hezbolah, v katerih je umrlo vsaj petindvajset ljudi. Udeleženci pogrebnega sprevoda so pred ameriškim veleposlaništvom naznanjali smrt Ameriki ter vihteli zastave zavezništva šiitskih paravojaških skupin Hašd al Šabi. Nekaterim je uspelo vdreti v veleposlaništvo, kjer so zanetili več požarov. Iraške in ameriške varnostne sile so se odzvale z uporabo solzivca. Veleposlanika ter drugo osebje so evakuirali. Posledice za ZDA je naznanil tudi trenutni predsednik vlade Adel Abdul Mahdi, ki je obsodil napad ter svaril pred “nevarnimi” posledicami. Šiitski klerik, politik in vojaški vodja Muktada al Sadr je izrazil pripravljenost na sodelovanje s šiitskimi milicami, sicer njegovimi političnimi nasprotniki, da bi končal ameriški vpliv v Iraku.  Tudi Sirija se je postavila na stran Iraka, z izjavo: “Sirija obsoja napad ZDA na Ljudsko mobilizacijsko enoto, ki brani iraško suverenost in samostojnost, obsoja pa tudi vsakršno agresijo ki ogroža suverenost, samostojnost in svobodo Iraka ter njegovega ljudstva.” Ameriški bombni napadi na milico Kataib Hezbolah so kot kaže le povečali kaos v Iraku, kjer protestniki že tri mesece na ulicah zahtevajo spremembo političnega sistema.

Jugovzhodneje je Iranska revolucionarna garda v Perzijskem zalivu zasegla ladjo in aretirala 16 članov posadke, malezijskih državljanov, saj naj bi ladja tihotapila nafto. Garda je zaplenila 1,3 milijona litrov nafte z neimenovane ladje. Gre za šesto zaseglo ladjo, ki je tihotapila gorivo, je povedal Ali Ozmaji iz revolucionarne garde. Iran očitno še ni pozabil zasega svojega tankerja v Gibraltarju, za katerega so ZDA in Združeno kraljestvo trdili, da je tihotapil nafto v Sirijo.

Indija je kitajskemu telekomunikacijskemu podjetju Huawei dovolila, da sodeluje v preizkusih delovanja omrežja 5G, ki se bodo začeli januarja. Za podjetje je sodelovanje v projektu velikega pomena, saj je Indija drugi največji telekomunikacijski trg na svetu, Huaweijevo mednarodno delovanje pa omejujejo sankcije Združenih držav Amerike. Vlada ZDA trdi, da bi lahko omrežja, zasnovana s strani Huaweija, kitajskim oblastem omogočala vohunjenje. ZDA s kampanjo proti Huaweiju zaenkrat niso preveč uspešne, saj je telekomunikacijski gigant v tem letu svoje prihodke povečal za kar 18 odstotkov, na 108 milijard evrov. Nedavno se je Telefonica Deutschland, podružnica španske Telefonice, odločila za uporabo opreme Huaweija in Nokie pri izgradnji omrežja 5G. To je izzvalo nasprotovanje v nemškem Bundestagu, kjer so pripravili celo osnutek zakona, ki bi v Nemčiji prepovedal poslovanje prodajalcem omrežja 5G, ki naj ne bi bili vredni zaupanja. A Kitajska je Nemčiji že zagrozila s povračilnimi ukrepi v primeru sprejetja zakona.

Severni tok deli Evropsko unijo
 / 13. 3. 2017

Rusija in Ukrajina sta na Dunaju sklenili petletni dogovor o dobavi ruskega plina v Evropo preko Ukrajine. Državni podjetji, ruski Gazprom in ukrajinski Naftogaz, sta za las ujeli rok za sklenitev dogovora, ki se izteče danes. Gazprom bi naj tako v naslednjem letu skozi Ukrajino poslal 65 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, nato pa količino zmanjšal na minimalno 40 milijard na leto. Dosedanji dogovor je predvideval znatno večji tranzit, in sicer 90 milijard kubičnih metrov. V naslednjih petih letih naj bi Ukrajina od transporta ruskega plina zaslužila vsaj dobrih 6 milijard evrov, dogovor pa bo možno podaljšati za deset let. Podpis sporazuma sledi poravnavi, v kateri je Gazprom ukrajinskemu Naftogazu plačal skoraj tri milijarde evrov, v zameno pa naj bi Naftogaz končal sodne spore pred arbitražnim sodiščem v Stockholmu. Tam je trdil, da Rusija ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti o tranzitu plina. Rusija sicer gradi plinovod Severni tok 2, s katerim bo neposredno oskrbovala Nemčijo, in Turški tok, ki bo najprej zagotavljal plin Turčiji ter Bolgariji, kasneje pa tudi jugovzhodni Evropi. Oba plinovoda bosta zaobšla Ukrajino, na vzhodu katere še zmeraj traja vojna z rusko-podprtimi separatisti. Projektu Severni tok 2 močno nasprotujejo ZDA, ki so uvedle sankcije za podjetja, sodelujoča pri gradnji plinovodov. ZDA bi seveda raje videle, da bi evropske države kupovale ameriški “plin svobode”, pridelan iz skrilavcev.

Bolivija je izgnala mehiške in španske diplomate v najnovejšem zaostrovanju odnosov med državami, po tem ko je Mehika nudila azil nekdanjemu predsedniku Evu Moralesu. Samooklicana trenutna predsednica Jeanine Áñez je pozvala mehiško veleposlanico Marío Tereso Mercado ter nekaj španskih uradnikov, naj državo zapustijo v naslednjih 72 urah. Španijo obtožujejo načrtovanja pobega nekdanjega notranjega ministra Juana Rámona Quintana, ki je tako kot Morales obtožen hujskanja k uporu proti državnim organom ter terorizma. Trenutno se skriva v mehiški ambasadi, skupaj s še devetimi iskanimi uradniki. Morales se nahaja v Argentini, kjer ima politični azil. Madrid zanika vse obtožbe in je v odgovor napovedal izgon treh bolivijskih diplomatov. Mehika zaenkrat ne načrtuje povračilnih ukrepov.

O jordanskih protestnikih, ki so dosegli zamenjavo premierja in nasprotujejo višanju davkov
 / 5. 6. 2018

Sudanska tranzicijska vlada je na zahod države v regijo Zahodni Darfur poslala vojsko in suspendirala mirovna pogajanja z uporniškimi skupinami v regiji. Paravojaška enota, povezana z vlado in starimi oblastnimi strukturami odstavljenega predsednika Omarja al Baširja, je ponovno začela z izvajanjem nasilja nad lokalnim prebivalstvom. Novi tranzicijski svet je napovedal sklenitev dogovora, s katerim bi pomirili upor v regiji, ki se vleče že v leto 2003, a do tega, kot kaže, kmalu ne bo prišlo.

Drugostopenjsko sodišče v Beogradu je potrdilo razsodbo o nedolžnosti bivšega komandirja brigade Jugoslovanske vojske Pavla Gavrilovića. Obtožen je bil umorov civilistov v vasi Trnje na Kosovu, petindvajsetega marca 1999. Tožilstvo trdi, da je izdal ukaz “ne pustite nobenega preživelega”, ki je vodilo do pomora prebivalcev. Sodišče meni, da za obsodbo ni dovolj dokazov, in tudi, da je kredibilnost očividca vprašljiva. Vseeno so ohranili razsodbo o krivdi podrejenega oficirja Rajka Kozline, ki je bil obsojen na petnajst let zaporne kazni.

Off sta pripravila vajenka Lucija in Martin.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.