OFF Borca iz Čačka

Umrl je tovariš Pierre Nkurunziza »Pita«. Tako je sporočil centralni komite Nacionalnega sveta za obrambo demokracije - Sile za obrambo demokracije delovnemu narodu Hutijev in pripadnikom ostalih narodnosti Burundija, tudi Tutsijem. S tozemstva nam ga je veliko prehitro vzela srčna kap. Za seboj je zapustil žalujoči narod, predvsem hutijski del, za dobrobit katerega je deloval v državljanski vojni od leta 1995, po tem, ko je leta 2001 preživel atentat, pa je prevzel vodstvo hutijske stranke Nacionalni svet za obrambo demokracije - Sile za obrambo demokracije, v kateri si je prizadeval tudi za vključitev Tutsijev, največje nasprotniške skupine v vojni. Tik pred smrtjo je odstopil s predsedniške funkcije, na kateri ga je danes kot vršilec funkcije zamenjal Pascal Nyabenda, ki bo to vlogo opravljal, dokler ne bo predsednikovanja prevzel izvoljeni Évariste Ndayishimiye. Nkurunziza tako ne bo nikoli zares opravljal novoustanovljene funkcije vrhovnega vodiča k domoljubju. Slava mu!

Švedska policija zaključuje preiskavo umora nekdanjega švedskega premierja Olofa Palmeja, ki je preminil leta 1986. Za umor predsednika, ki se ga spominjamo predvsem po razkritju orožarskih korupcij, razglasitvi kurdske organizacije PKK za teroristično, oporekanju ameriškemu imperializmu v Vietnamu, južnoafriškemu apartheidu ter ruskemu vmešavanju v praško pomlad, je bil najprej obsojen dežurni krivec - uporabnik drog in prestopnik Christer Petterson, a je dobro desetletje kasneje sodišče ponovno odprlo primer in osumilo grafičnega oblikovalca Stiga Engströma. Ker je glavni osumljenec, tako imenovani Skandiamannen, že leta 2000 storil samomor, je preiskava zaključena.  

Protesti proti sistemskemu rasizmu in policijskemu nasilju, ki jih je sprožil umor Georgea Floyda, so sprožili trend umikanja spomenikov v spomin na zasužnjevanje Afričanov, ki sledi »utopitvi« kipa trgovca s sužnji Edwarda Colstona v Bristolu. Trend se je na legalistični ravni pričel že leta 2015 ob vzniku gibanja Black Lives Matter, okrepil pa se je dve leti kasneje, ob poskusu umika kipa konfederacijskega generala Roberta Leeja v Charlottesvillu, kjer je v nasilnih spopadih umrla ena oseba. Med protesti je bil porušen kip Krištofa Kolumba v Richmondu in Alexandrii v Virginii ter kipi v Birminghamu v Alabami, Louisvillu v Kentuckyju in Jacksonvillu na Floridi. Na evropskem kiparskem prizorišču jim sledijo London ter nekatera belgijska in francoska mesta. Medtem so v Pragi na novo postavili kip, bolje rečeno repliko kipa Device Marije, ki so ga kot simbol habsburške represije Pražani vrgli s piedestala ob razpadu Avstro-Ogrske. 

Francosko visoko upravno sodišče je odločilo, da se bo prva liga, tako imenovana Ligue 1, kot pričakovano zaključila, a bo, kot vse kaže, naslednjo sezono za dve moštvi večja. Sodišče je pritrdilo pritožbi zadnjeuvrščenih ekip Toulousa in Amiensa ter petouvrščenega Lyona, ki se zaradi predčasnega zaključka tekmovanja niso mogle boriti za obstanek oziroma za nastopanje na evropskih tekmovanjih. 

S francoskih nogometnih zelenic se selimo na livade v južni Srbiji, kjer že tretji dan traja stavka nekdanjih nogometašev tamkajšnjega Borca. Pred stavbo občinske uprave s stradanjem zahtevajo izplačilo plač za čas, ko so predstavljali barve Borca, a župan Milun Todorović odgovarja, da so njihove zahteve naslovljene na napačnega naslovnika. Dva nekdanja igralca sta trenutno v bolnišnici. Okoliščine protesta predstavi predsednik Sindikata profesionalnih nogometašev »Nezavisnost« Mirko Poledica.

Izjava

V sosednji Črni gori pa se ob omilitvi ukrepov proti širjenju epidemije ponovno vračajo tako imenovane litije in molebani, to so svečane procesije v obrambo interesov srbske pravoslavne cerkve v tako imenovani Črnogorsko-primorski metropoliji. Seveda je metropolit zaenkrat nekanonske Črnogorske pravoslavne cerkve Mihailo od oblasti zahteval prepoved takšnih združevanj. Te mu sicer še niso odgovorile, a srbska pravoslavna cerkev verjame, da so črnogorske oblasti vendarle odgovorile na litije – po naročilu gradbene inšpekcije se je namreč ob policijskem varovanju pričelo rušenje temeljev za bivalni prostor ob samostanu Svetega Vasilija v bližini Ulcinja. 

Občani Radencev so pri županu Romanu Leljaku, enemu vodilnih strokovnjakov za revizijo zgodovinskega spomina, vložili pobudo za občinski referendum proti preimenovanju Titove ceste v Cesto slovenske osamosvojitve, podkrepljeno s podpisi 127-ih od skoraj 4400-tih volivcev. Župan je v svojem slogu odgovoril, da bo predlog poslal v presojo ustavnemu sodišču, v vsakem primeru pa verjame, da se bodo pobudniki peticije osmešili. Občani so sicer v še večjem številu že konec maja podpisali peticijo proti preimenovanju ulice, takrat še v cesto doktorja Anteja Šarića, hrvaškega veleposestnika v Radencih pred drugo svetovno vojno. 

Predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča Plemenitega je inšpektorat ministrstva za obrambo pozval, naj se v petih dnevih zjasni glede nastopa v državnem zboru konec januarja, ko je nosil uniformo z uradnim znakom Slovenske vojske. S tem naj bi kršil vsaj 41. člen zakona o obrambi, v katerem piše, da: »Nihče ne sme reproducirati ali uporabljati oznake pripadnosti in drugih oznak, ki se uporabljajo v Slovenski vojski.« Bojda nezakonit povratek med »špecialce« Zmaga ne skrbi, saj - podobno kot nekoliko poprej Leljak - verjame, da se bo inšpektorat osmešil.