Off brez denarja in brez panike

… tudi mednarodni opazovalci v Siriji tarča nasilja …

… Na vrha NATA v Chicagu o Afganistanu tudi Pakistan? …

… ob špekulacijah o izstopu Grčije iz evroobmočja Grki preventivno dvigujejo prihranke iz bank …

… začetek sojenja Ratku Mladiću …

Sirski aktivisti sporočajo, da je bilo v severozahodnem mestu Kan Šejkun v času obiska opazovalcev Združenih narodov v včerajšnjem napadu vladnih sil ubitih najmanj 20 ljudi. Gre sicer za nepotrjene podatke, a Združeni narodi so sporočili, da so bila tri njihova vozila poškodovana. Sirska vlada dogodka še ni komentirala. 7 opazovalcev Združenih narodov je v mesto prišlo opazovat proteste opozicijskih podpornikov na nekem pogrebu. Na mednarodne opazovalce se je streljalo tudi med bitko v mestu al Rastan v ponedeljek, že prejšnji teden pa je bila v mestu Deraa na udaru druga skupina opazovalcev. Združeni narodi imajo v Siriji 189 opazovalcev, kar predstavlja dve tretjini števila, ki ga predvideva načrt posebnega odposlanca te svetovne organizacije in Arabske lige za Sirijo, Kofija Anana.

Pakistansko veleposlaništvo v Washingtonu je sporočilo, da se bo pakistanski predsednik Asif Ali Zardari zelo verjetno udeležil vrha zveze NATO, ki bo v nedeljo in ponedeljek v Chicagu. Pakistan ima pomembno vlogo v afganistanski vojni, med drugim preko njega mednarodne sile v Afganistanu prejemajo zaloge. Oskrbovalne poti iz Pakistana so sicer blokirane že pol leta, odkar je NATO v enem od svojih pogostih napadov v Pakistanu ubil 24 pakistanskih vojakov. Na tisoče tankerjev je tako ostalo zadržanih v Pakistanu.

Obstajajo določeni namigi, da bo Pakistan prekinil blokado transporta zalog, tudi zaradi strahu, da bo odrinjen na stran pri odrejanju prihodnosti Afganistana, Pakistan pa prav tako potrebuje ameriško finančno pomoč. Pakistan je od Združenih držav zahteval jasno opravičilo za uboj vojakov in prenehanje napadov z brezpilotnimi letali, kar Washington ni storil. Vrha NATA v Chicagu, ki bo posvečen Afganistanu, se bo udeležilo približno 60 držav in organizacij.

Grški predsednik Karolos Papoulias se bo po propadu koalicijskih pogajanj sestal s predsedniki strank na temo začasne vlade do ponovnih volitev, ki bodo naslednji mesec. Od volitev 6. maja ni jasno, ali bo Grčija nadaljevala z ostrimi varčevalnimi ukrepi, kar od nje zahtevata Evropska unija in Mednarodni denarni sklad. Obe - do sedaj - največji stranki, ki zagovarjata te ukrepe, Nova demokracija in Pasok, sta prejeli premalo glasov, da bi sestavili koalicijo, levici, ki ukrepom nasprotuje, pa se na ponovljenih volitvah obeta boljši rezultat. Tega se bojijo predvsem birokrati Evropske unije, ki zdaj že odkrito govorijo o možnosti izstopa Grčije iz evroobmočja.

Prihodnosti se še posebej bojijo prebivalci Grčije. Zaradi strahu pred izgubo prihrankov ob morebitnem prehodu z evra na drahmo so v zadnjih nekaj dneh varčevalci iz bank dvignili za okoli 700 milijonov evrov, dvigi pa se bodo morda še nadaljevali. Guverner centralne banke George Provopulos sicer miri in zatrjuje, da ni razloga za paniko. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je medtem zanikal možnost novih pogajanj o finančni, recimo temu pomoči Grčiji, kar zahteva morebitna zmagovalka junijskih volitev, stranka Siriza.

Policija v Moskvi je v središču mesta aretirala 23 aktivistov, ki so od sedmega maja protestirali proti novemu predsedniku Vladimirju Putinu. Aktiviste naj bi policija medtem že izpustila po tem, ko jim je izrekla opozorilo. Sodišče v Moskvi je namreč razsodilo, da je treba shod končati zaradi hrupa in pritožb okoliških prebivalcev. Po navedbah enega izmed aktivistov so se protestniki že prestavili na trg blizu živalskega vrta, kjer naj bi bilo okoli 20 ljudi.

Na haaškem sodišču se je ob devetih zjutraj pričelo sojenje nekdanjemu srbskemu vojaškemu poveljniku v Bosni in Hercegovini Ratku Mladiću, ki se ga bremeni genocida, zločinov proti človeštvu in kršenja vojnih zakonov in običajev. Uvodno besedo ima tožilstvo, kar naj bi trajalo približno 6 ur. Tožilec Dermot Groome je povedal, da je imel Mladić zločinski načrt etničnega čiščenja Bosne, poleg tega pa je Groome za začetek vojne v Bosni obtožil Srbe. V sodni dvorani so prisotni tudi predstavniki bosanskih žrtev. Mladić je na nekatere navedbe tožilca reagiral z aplavzom, občinstvu pa se je večkrat nasmehnil.  Sodišče razmišlja o prestavitvi predstavitve dokazov z 29. maja na kasnejši datum zaradi napake tožilstva, ki dokazov ni pravočasno dostavilo obrambi.

Kaj ob začetku sojenja Ratku Mladiću čutijo žrtve vojne, smo vprašali Habido Mašić iz društva Ženske Srebrenice:

(Izjava je na voljo v celotnem posnetku oddaje)

Medtem ko nekateri sindikati in gibanje 15o zbirajo podpise za referendum proti nekaterim zakonom, pa Društvo za teorijo in kulturo hendikepa oziroma YHD začenja z zbiranjem podpisov podpore za njihov predlog zakona, in sicer zakona o osebni asistenci. V 60ih dneh morajo na upravnih enotah zbrati najmanj 5000 podpisov. O razlogih za sprejem zakona o osebni asistenci in njegovi vsebini nam je več povedala Elena Pečarič, članica društva YHD in vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih:

(Izjava je na voljo v celotnem posnetku oddaje)

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je na pogovoru z novinarji zagotovil, da ostaja gospodarska diplomacija ena od glavnih prioritet v njegovem mandatu. S to in drugimi temami se bo, kot je dejal Erjavec, moral ukvarjati novoustanovljeni strateški svet za zunanjo politiko, zadolžen za oblikovanje nove strategije slovenske zunanje politike. Zunanji minister je posvaril pred možnostjo, kot jo je označil, radikalne vlade v Grčiji po junijskih volitvah, ki bi z nespoštovanjem zavez prejšnjih vlad povzročila črn scenarij.