OFF desne roke

V Izraelu so potekale že četrte parlamentarne volitve v dveh letih. Benjamin Netanjahu, trenutni predsednik vlade, in njegova desno usmerjena stranka Likud  naj bi po podatkih vzporednih volitev osvojila med 31 in 33 sedežev v parlamentu, tekmec Jair Lapid s stranko Ješ Atid pa med 16 in 18. Volitev se je po po podatkih volišč udeležilo več kot 60 odstotkov volivcev. Za sestavo vlade je potrebna podpora 61 poslancev v 120-članskem knesetu. Netanjahu bi za sestavo koalicije potreboval podporo ostalih desničarskih strank, med drugim tudi stranke Novo upanje pod taktirko Gideona Sa'ara. Stranko Novo upanje sestavljajo odpadniški bivši člani stranke Likud, ki so neuspešno želeli prevzeti njeno vodstvo. Stranke so Netanjahuju večinoma naklonjene, nujna pa bi bila priključitev nacionalistične stranke Jamina z Naftalijem Benetom na čelu.

Na predsedniških volitvah v Kongu je bil z 88 odstotki glasov za ponovni mandat izvoljen predsednik Denis Sassou Nguesso. Volitev se je udeležilo skoraj 70 odstotkov vseh volivcev, potekale pa so ob izpadu internetne povezave in bojkotu opozicijske stranke Panafriška unija za socialno demokracijo. Nguessov največji tekmec, Guy Brice Parfait Kolelas, je na dan volitev umrl zaradi zapletov pri okužbi z novim koronavirusom. Po podatkih volilne komisije je Parfait Kolelas prejel 8 odstotkov glasov. Nguesso navkljub očitkom o korupciji in avtoritarnem vladanju predseduje gospodarsko obubožanemu Kongu že 36 let.  

Etiopski premier Abij Ahmed je prvič javno priznal, da so v času najhujših spopadov v Tigraju v to regijo vstopili tudi pripadniki eritrejske vojske. Čeprav je bilo že novembra, ko je konflikt eskaliral v državljansko vojno, jasno, da so pri vojaških operacijah proti Tigrajski ljudski osvobodilni fronti, poznani pod kratico TPLF, sodelovali tudi vojaki iz sosednje države, ki na Etiopijo meji na severu, sta tako etiopska kot eritrejska vladna stran to vztrajno zanikali. Abij je v govoru etiopskemu parlamentu pojasnil, da je Eritreja svoje vojake v Tigraj napotila zaradi bojazni, da bi se napadi TPLF, eritrejske smrtne sovražnice, prelili na njihovo ozemlje, umaknila pa naj bi jih takoj, ko so etiopske vladne sile vzpostavile nadzor nad mejo. 

Priznanje eritrejske navzočnosti sovpada z Abijevo omembo poročil, ki trdijo, da je v Tigraju prišlo do zločinov nad civilnim prebivalstvom; prav danes je Etiopska organizacija za človekove pravice izdala izsledke preiskave, ki ugotavljajo, da je eritrejska vojska odgovorna za poboje več kot sto civilistov.

Brazilsko vrhovno sodišče je zavrnilo odločbo preiskovalnega sodnika Sergia More v korupcijski sodbi proti bivšemu predsedniku Luizu Luli da Silvi. Vrhovno sodišče je odločilo, da Moro pri odločitvi ni bil nepristranski, eden izmed predloženih dokazov pa je bila vloga pravosodnega ministra, ki jo je Moro sprejel od trenutnega predsednika Jaira Bolsonara. Znani so tudi razkriti telefonski pogovori, v katerih se je Moro dogovarjal z državnim tožilcem glede postopanja v sodbi proti Luli. Lula in njegovi podporniki pa trdijo, da je Moro igral ključno vlogo pri preprečitvi Lulove kandidature na predsedniških volitvah leta 2018. Z odločitvijo vrhovnega sodišča so vsi dokazi proti Luli neveljavni ter neuporabni v morebitnih prihodnjih obravnavah. Odločitev ne zadeva ostalih preiskav v okviru kriminalistične operacije Avtopralnica, ki jo je vodil Moro. 

Armenski parlament je izglasoval konec vojnega stanja. Ukrep je podprlo 118 poslancev v parlamentu, ki jih skupno šteje 132. Obojestransko vojno stanje sta Armenija in Azerbajdžan razglasila septembra, ko so v Gorskem Karabahu izbruhnili oboroženi spopadi, do premirja pod rusko taktirko pa je prišlo šest tednov kasneje. Politična kriza v Armeniji traja vse od sporazuma, v katerem je Armenija večino ozemlja predala Azerbajdžanu, kar za Armence predstavlja simbolično priznanje poraza, armenska vojska pa je armenskega premierja Nikolo Pašinjana pozvala k odstopu po tem, ko je zamenjal prvega namestnika načelnika generalštaba Tirana Hačatrijana. Ta je  vojsko zato obtožil poskusa izvedbe državnega udara. Pašinjan je tako ob odvijajočih se množičnih protestih državljanom ponudil predčasne parlamentarne volitve, ki naj bi potekale junija letos. 

Mjanmarska vojska je izpustila več kot 600 priprtih protestnikov. Poteza vojske je prvi poskus pomiritve vztrajnih demonstrantov, ki na ulicah protestirajo že od februarskega vojaškega državnega udara. Večino priprtih udeležencev, ki so jih z avtobusi pripeljali iz zloglasnega zapora Insein, so sestavljali študenti in študentke, vojska je priprla tudi okoli 40 novinarjev. V nasilnih protestih je bilo do sedaj ubitih že skoraj 300 ljudi, zaprta voditeljica Aung San Su Či  pa čaka na obravnavo sodišča, ki bo predvidoma v aprilu. 

V Sueškem prekopu se je ustavil ladijski promet zaradi blokade tovorne ladje, dolge 400 m. Iz začrtane smeri jo je na stran obrnil močan sunek vetra. Nasedla ladja miruje pravokotno na plovno pot in onemogoča promet, vlačilci in naprave za izkopavanje pa jo poskušajo izkopati. Japonska ladja, ki pluje pod panamsko zastavo, je eno izmed največjih tovornih plovil na svetu. Sueški prekop na letni ravni omogoča plovno pot skoraj 10 odstotkom mednarodnih pomorskih tovornih plovil.

Italijanske oblasti so v bližini Lacija v tovarni podjetja Catalent, ki polni cepivo britansko-švedskega podjetja AstraZeneca, našle 29 milijonov odmerkov cepiva proti novemu koronavirusu. Cepivo je proizvedeno v tovarni Halix na Nizozemskem, italijansko podjetje pa ga le polni. Podjetje AstraZeneca se je sicer znašlo pod plazom kritik Evropske komisije, saj se je zavezalo k proizvodnji večjega števila odmerkov, kot ga je dobavilo. Omenjeni najdeni odmerki so bili namenjeni v Združeno kraljestvo, vendar so njihov izvoz po uvedbi evropskega mehanizma, ki omejuje izvoz cepiv, ustavili. AstraZeneca Evropske komisije o teh odmerkih ni obvestila. 

V državnem zboru so poslanci sprejeli novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Sprememba zakona omogoča staršem, ki z bolnim otrokom bivajo v bolnišnici, denarno nadomestilo za izostanek od dela. Starostna omejitev, pri kateri lahko starši z otrokom bivajo v bolnišnici, se zvišuje do vključno 14. leta oziroma 18. leta za otroke s težjimi bolezenskimi stanji, bivanje pa je po sprejetem zakonu zdaj brezplačno. Na tretji obravnavi pa naj bi odločali o razširitvi pravic na rejnike, zakonce ali zunajzakonske partnerje kadar sobivajo ob  otroku svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Zakon je bil sprejet soglasno.

Prav tako so poslanci državnega zbora soglasno sprejeli novelo pokojninskega zakona, ki prehodno obdobje izenačitve odmernega odstotka za moške in ženske skrajšuje za dve leti, končalo se bo z letom 2023. Zavrnjen pa je bil predlog Levice, v katerem naj bi bila predlagana najnižja pokojnina v skladu s kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta soglasno podprla umik spornega 69. člena iz predloga novele Zakona o vodah. Če bi člen ostal del zakona in bi ta bil sprejet, bi to omogočilo gradnjo proizvodnih objektov in naprav, ki lahko operirajo z nevarnimi snovmi na vodovarstvenih območjih. Ministrstvo za okolje je umik člena ob zahtevah strokovnih organizacij podprlo v imenu varstva ustavne pravice do čiste pitne vode. Okoljevarstveniki pa si kljub temu ne morejo oddahniti, saj v noveli zakona ostaja 37. člen Zakona o vodah, ki bi omogočal gradnjo javne in komunalne infrastrukture na vodnih in priobalnih zemljiščih, na spornost česar opozarjajo vodovarstvene organizacije.