OFF IMF-ovih standardov

OFF IMF-ovih standardov

Aktualno-politična novica
1. 2. 2016 - 15.00
 / OFF

Mednarodni denarni sklad, krajše IMF, je potrdil reformo pravil glede kreditiranja držav, ki so izgubile dostop do tržnega financiranja in v katerih zapadanje dolga do drugih institucij predstavlja nevarnost nepoplačila IMF-u. S tem se ukinja tako imenovana “sistemska izjema”, ki je bila uvedena za reševanje grške dolžniške krize in ki omogoča, da omenjena finančna institucija kreditira tudi države, za katere obstaja nevarnost nepoplačila dolga, če bi manko takšnega kreditiranja povzročil širše negativne posledice v drugih državah. Po novih pravilih bo IMF takšnim državam denar lahko posojal, le če bodo hkrati drugi viri financiranja pristali na reprofiliranje dolga, ki bo omogočil večjo vzdržnost. Reprofiliranje pomeni podaljšanje roka za poplačilo, ne pa tudi znižanja obresti ali glavnice. Potezo gre razumeti v kontekstu pritiska Združenih držav Amerike, ki imajo v IMF-u  največji delež glasov, da naj Evropska unija Grčiji poleg dostopa do novih kreditnih paketov omogoči tudi večjo vzdržnost dolga. Pritisk se je povečal ob pogajanjih med grško vlado in evropskimi institucijami lansko poletje, ko je postajala očitnejša možnost grškega iskanja pomoči v Rusiji in na Kitajskem.

Islandija napoveduje ukrepe za zajezitev investicij tujcev v njihove državne obveznice. Obrestna mera na islandske obveznice je trenutno 5,75 odstotka, medtem ko se ta za evropske države s stabilnim državnim dolgom giblje pod 1 odstotkom. Visok donos povzroča velik priliv tujega kapitala ter s tem potencialno izpostavljenost špekulacijam in drugim zunanjim vplivom. Da bi omejili ta priliv, namerava Islandija po besedah guvernerja tamkajšnje centralne banke Mara Gudmudssona uvesti davek na investicije v državne obveznice, s katerimi bi umetno znižali obrestno mero.

Delo Evropskega računskega sodišča ni po godu Evropski komisiji. Prejšnji teden je prišlo na dan poročilo, ki komisiji očita nepravilnosti pri vodenju programov reševanja dolžniške krize. Poleg tega, kot poroča EurActiv, Evropska komisija zavlačuje s komentarji na poročilo glede finančne pomoči državam, iz katerih v Evropo prihajajo migranti, z namenom zajezitve migrantskih tokov in vračanja migrantov. Poročilo je v pripravi od lanskega leta, podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je napovedal, da bo objavljeno skupaj s poročili preiskav, opravljenimi letos.

Evropski komisar za evro Valdis Dombrovskis pa je medtem podprl idejo nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, da bi sprejem beguncev v EU financirali z davkom na gorivo. Podporo ideji je podkrepil z mnenjem, da pri reševanju begunske krize potrebujemo sveže ideje.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je zaradi umiritve razmer napovedal, da bo Francija iz Centralnoafriške republike do konca leta umaknila vojake, ki jih je tja napotila v času zaostrenega etničnega konflikta leta 2013. Po umiku bo v Centralnoafriški republiki ostalo približno 300 vojakov, ki so bili tja nameščeni že pred letom 2013.

Voditelji držav članic Afriške unije so se na srečanju v etiopski prestolnici Adis Abebi strinjali, da v Burundi ne bodo poslali mirovne misije. Vlada Burundija, pod vodstvom predsednika Pierra Nkurunzize, ki je z vztrajanjem pri svojem tretjem predsedniškem mandatu povzročil politično krizo v državi, je napovedala, da bo napotitev misije obravnavala kot invazijo in proti napadalcem sprožila vojno. Afriška unija bi sicer mirovnike lahko napotila tudi brez odobritve vlade Burundija. A to bi predstavljalo nevaren precedens za voditelje nekaterih sosednjih držav, med drugimi Ugande, Ruande in Demokratične republike Kongo, ki svoje položaje prav tako zasedajo že več mandatov in jih v bližnji prihodnosti čakajo volitve.

V Ugandi so volitve načrtovane v drugi polovici februarja, dolgoletni predsednik Joveri Museveni pa se sooča z enim najmočnejših nasprotnikov do sedaj, bivšim zaveznikom Amamo Mbabazijem. V kontekstu predvolilnega boja so aretirali bivšega vodjo obveščevalne službe Davida Sejuso, znanega nasprotnika režima. Česa je obtožen, ugandske oblasti niso pojasnile.

Za konec se selimo v Diyarbakir v turškem delu Kurdistana, kjer je še vedno novinar Radia Študent Miha Turk, ki najprej opiše dogajanje v Diyarbakirju:

Izjava

Sur, v katerem so prejšnji teden razširili policijsko uro, dobiva simbolno vrednost v boju med turško vojsko in Kurdi:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness