OFF manjšinskih vlad

V Bolgariji sta odstopila ministrica za zunanje zadeve Teodora Genčovska in minister za energetiko Aleksander Nikolov. Odstopa sledita odločitvi njune stranke Obstaja takšen narod, da izstopi iz koalicije pod vodstvom predsednika vlade Kirila Petkova. Kot razlog so navedli nestrinjanje s politiko Bolgarije do Severne Makedonije in pa nesoglasja pri razdelitvi proračunskih sredstev. Moti jih predvsem vladni načrt za umik veta Severni Makedoniji na začetek pristopnih pogajanj v Evropsko unijo, vladi pa očitajo tudi, da z netransparentno porabo proračunskih sredstev državo potiska v bankrot. Neuradno naj bi sicer šlo za nezadovoljstvo z izpogajanimi sredstvi za strankarske resorje. Že prejšnji teden sta iz istega razloga odstopila minister za šport ter minister za regionalni razvoj. Petkova vlada tako pol leta po svojem nastanku postaja manjšinska. Oblikovana je bila po tretjih predčasnih volitvah v enem letu. Premier napoveduje, da bo poskušal nadaljevati z vladanjem in vladi zagotoviti manjkajoče glasove v opozicijskih vrstah. Če mu to ne bi uspelo, bi Bolgari lahko jeseni ponovno odšli na volišča.

Tla pod nogami se tresejo tudi izraelski vladi. Poslanec Nir Orbach, član skrajno desne vladne stranke Jamina premierja Naftalija Beneta, je sporočil, da ne bo več del vladne koalicije. Ta tako postaja manjšinska, saj v parlamentu obvladuje le še 59 od 120 poslanskih mest. Koalicijo sestavljajo raznovrstne stranke, ki jih je povezalo predvsem nasprotovanje nekdanjemu izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Orbach je kot razlog navedel problematično smer koalicije, v katero so jo utirili ekstremistični in antizionistični poslanci Združene arabske stranke, vlada pa je po njegovem talka njihovih zahtev. Zatrdil je sicer, da se ne bo zavzemal za pete predčasne volitve v treh letih, temveč za oblikovanje nove koalicije. Vodenje trenutne vlade bo avgusta naslednje leto, če bo do takrat sploh preživela, v skladu z dogovorom prevzel Jair Lapid. 

Kuba je kaznovala 381 sodelujočih na protestih lani julija. Večina jih je bilo obsojenih na zaporno kazen od petih do petindvajsetih let. Med kaznovanimi je tudi 16 mladoletnikov. V izjavi za javnost je generalni državni tožilec povedal, da so protestniki rušili ustavni red in stabilnost države. Šlo je za največje proteste v državi po revoluciji leta 1959. Več tisoč ljudi je na ulicah po celotni državi protestiralo proti pomanjkanju hrane, zdravil ter električne energije. Kubanska vlada je za financiranje protestov prst uperila v Združene države Amerike.

Bahrajnski kralj Hamad bin Isa Al Khalifa je izdal dekret, v katerem je naročil rekonstrukcijo vlade. Vladni govorec je sporočil, da gre za največjo vladno rekonstrukcijo do sedaj, ki vključuje menjavo na sedemnajstih od enaindvajsetih ministrskih položajev. Med spremembami je zaradi vloge izvoza nafte v bahrajnskem gospodarstvu posebej izpostavljena zamenjava ministra za nafto in podnebje. Šejka Mohameda bin Khalifa bo nadomestil Mohamed bin Mubarak. Dosedanji minister za nafto pa se seli v resor infrastrukture, zasedel bo tudi mesto podpredsednika vlade.

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da ruska zakonodaja iz leta 2012, ki omogoča, da oblast nevladne organizacije, medije in fizične osebe obravnava kot tuje agente, krši evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Sodišče je v primeru tožb 73 različnih skupin, ki so bile v Rusiji označene za tuje agente, ugotovilo, da zakon krši njihovo svobodo izražaja, svobodo zbiranja in združevanja in jih diskriminira na podlagi političnih stališč. Sodišče je Ruski federaciji, ki je trenutno polno zaposlena z drugimi aktivnostmi, določilo plačilo odškodnine v skupni vrednosti milijon evrov ter stroškov v vrednosti dobrih sto tisoč evrov. Rusiji je sicer po izstopu iz Sveta Evrope marca letos prenehal status pogodbenice konvencije. Po izteku polletnega roka njeni državljani na sodišče ne bodo več mogli vlagati tožb.

Britansko sodišče je dovolilo prva premeščanja beguncev v Ruando. Zavrnilo je še zadnje pritožbe civilnodružbenih organizacij za človekove pravice, ki so želele preprečiti te deportacije. Po mnenju sodišča je tveganje za begunce v Ruandi majhno in na ravni špekulacij. Sprva naj bi se prvemu letu v Ruando izognilo 37 posameznikov, številka pa se je po besedah dobrodelne organizacije Care4Calais znižala na osem. Še trije čakajo na odločitev vrhovnega sodišča. V Ruandi bodo prosilci za azil čakali na odločitev Združenega kraljestva glede njihovih prošenj. Deportacije bodo potekale v skladu z dva meseca starim dogovorom med Združenim kraljestvom in Ruando, po katerem bo slednja za sprejem beguncev prejela 140 milijonov evrov. Med deportiranimi bodo Sirci in Iračani.

Evropski poslanci so na pristojnih odborih izglasovali nasprotovanje obravnavanju plina in jedrske energije kot trajnostnih virov energije. S 76 glasovi proti 62 sta odbora za gospodarstvo in okolje izglasovala nasprotovanje predlogu Evropske komisije. Resolucija, ki so jo poslanci sprejeli, predvideva tudi, da bi bil vsak njen nov amandma predlog javne razprave. Evropski parlament bo o predlogu odločal še na plenarnem zasedanju v začetku julija. 

Novi generalni direktor policije Boštjan Lindav je na čelo uprave kriminalistične policije imenoval Davida Antoloviča, dosedanjega pomočnika direktorja nacionalnega preiskovalnega urada. Na tem mestu bo zamenjal Vojka Urbasa, ki se bo po novem ukvarjal z izobraževanjem in zaposlovanjem v policiji. Gre za ponavljanje vzorcev premeščanja prejšnje vlade, ki je v Tacen v prejšnjem mandatu premestila Antoloviča. 

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ocenil, da je del zakona o mednarodni zaščiti diskriminatoren. Ocena se nanaša na del, ki ureja področje svetovalcev za begunce. Ta omogoča razrešitev svetovalcev v primerih, ko bi se izkazalo, da pristojnim niso posredovali podatkov o pravi identiteti prosilca, če z njimi razpolagajo. Prosilci za azil, ki si lahko privoščijo odvetnika, so tako na boljšem od tistih, ki jih zastopa svetovalec, saj odvetnike zavezuje dolžnost varovanja poklicne tajnosti in podatkov o identiteti niso dolžni razkriti. Zagovornik je ministrstvu za notranje zadeve tudi predlagal spremembo zakonodaje, ki bi odpravila diskriminatorno ureditev.