OFF nevarnih hrvaških delavcev

OFF nevarnih hrvaških delavcev

Aktualno-politična novica
9. 6. 2015 - 15.00
 / OFF

Začenjamo v Indiji, kjer je v vzhodnem Džarkhandu v spopadih med policijo in maoističnimi borci umrlo dvanajst slednjih. Ti so na policiste začeli streljati po tem, ko so jih želeli ustaviti na osnovi suma za napad v Palamujskem okrožju Jharkhanduja v ponedeljkovi noči. Sledilo je uro dolgo izmenjavanje ognja, ki se je končalo s smrtjo omenjene dvanajsterice. Preživeli del maoistov se je uspel razbežati v okoliški gozd.

Gre za enega večjih spopadov z Naksaliti, kakor se po imenu svoje izvorne vasi imenujejo pripadniki maoistične skupine, ki je nastala v šestdesetih letih. Od takrat naprej so svoje delovanje razširili v dvajset indijskih zveznih držav.

Pod pokroviteljstvom Združenih narodov so se v maroškem mestu Skhirat začela četrta mirovna pogajanja med dvema libijskima parlamentoma - s strani mednarodne javnosti priznanega iz Tobruka in od islamistov podprtega iz Tripolija. Namen pogajanj je vzpostavitev vlade narodne enotnosti, ki bi vzpostavila prepreko za morebitno širjenje islamske države v Libiji.

Pozivi skupin, ki se zavzemajo za vzdrževanje človekovih pravic, na Združene narode, da na seznam kršilcev pravic otrok uvrsti izraelsko vojsko ter Hamas, so ostali neuslišani. Ban Ki-moon se je po tem, ko mu je bil s strani posebne odposlanke Združenih narodov za otroke in oborožene konflikte Leile Zerrougui poslan razširjen osnutek seznama sil kršiteljic, odločil, da tega ne razširi. Tako se je odločil kljub temu, da je zaradi delovanja Izraela v času operacije “Zaščitni zid” poleti v Gazi umrlo petsto otrok. Svoje dejanje je kot običajno dopolnil z moralističnimi izjavami tipa: “Sicer sem pa zelo zgrožen”.

Nadaljujemo v Franciji, kjer je bilo med rušenjem migrantskega tabora v Rue Pajolu v osemnajstem distriktu Pariza aretiranih vsaj sto ljudi. Po tem, ko je policija obkrožila tabor, so aktivisti ter begunci vzpostavili živi zid. Mirno nasprotovanje se je kmalu spremenilo v odkrit spopad s policijo. Ta je množice razgnala s solzivcem. Aretirani so bili nato strpani na avtobuse in odpeljani na neznano lokacijo. Glede na to, da je policija pred štirimi dnevi enako akcijo izvedla v taboru v bližini La Chapelle, kjer je zatočišče poiskalo okoli 350 Sudancev in Eritrejcev, lahko sklepamo, da tovrstno ravnanje postaja del splošne politike upravljanja z migrantsko populacijo.

Romunski parlament je zavrnil poziv tožilstva za odvzem poslanske imunitete premierju Viktorju Ponti. Državna protikorupcijska komisija oziroma DNA ga sumi podkupovanja, ponarejanja dokumentov ter davčne utaje v letu 2007, ko je deloval kot odvetnik. Proti odvzemu imunitete je glasovala večina, 231 poslancev, za 120.

Grčija se je pod grožnjo bankrota pokorila imperativom Mednarodnega finančnega sklada in predstavila reformni načrt. V zameno za 7,2 milijard evrov posojila so tako pripravljeni sprejeti davčno in pokojninsko reformo ter določitev primarnega proračunskega presežka. Ob ohranitvi treh davčnih stopenj so tako privolili v zvišanje DDV-ja ter zvišali prispevek upokojencev za zdravstvo s štirih na šest odstotkov.

V Beogradu bo po novem stal spomenik Gavrilu Principu, človeku, ki je z atentatom na avstroogrskega prestolonaslednika podal povod za prvo svetovno vojno. Njegov spomenik so ob stoletnici začetka vojne že lansko leto postavili v Sarajevu. Goran Vesić, predstavnik mestnih oblasti, se je na ta nadvse pomemben prispevek kulturi odzval z izjavo: "Počastil bo človeka, ki se je s svojimi dejanji zapisal v srbsko zgodovino, človeka, ki je za svobodo žrtvoval vse."

Ministrstvo za delo in izobraževanje je odločilo, da bodo študenti, ki gredo na izmenjavo v tujino, še vedno prejemali dodatek k Erasmusovi štipendiji. Maja so namreč že prijavljeni študentje izvedeli, da dodatnega razpisa Ad futura za študijske obiske študentov v okviru Erasmus+ v vrednosti sto petdeset evrov na mesec ne bo, ker ministrstvo za delo ni zagotovilo sredstev za zakonsko nedoločene razpise. To je botrovalo temu, da je študentska organizacija Iskra za sredo napovedala protest, ki pa je po novi odločitvi ministrstva za delo in izobraževanje preklican. Potrebne vsote bo ministrstvo pridobilo prek prerazporeditev.

Slovenska vlada je v državni zbor poslala zakonski predlog, ki bi podaljšal omejevanje zaposlovanja delavcem iz Hrvaške. Slovenija je bila namreč ena od trinajstih držav, ki se je ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo odločila za možnost prehodnega obdobja omejevanja pretoka delovne sile, ki lahko traja največ sedem let. Slovenija se je odločila za dve leti trajajoče obdobje, ki se končuje s prvim julijem. Za komentar smo klicali predsednika Saveza samostalnih sindikata Hrvatske Mladena Novosela, ki je s predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušanom Semoličem govoril na tiskovni konferenci.

Izjava je dostopna na posnetku.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.