OFF orožarskega biznisa

Aktualno-politična novica
28. 1. 2021 - 15.00
 / OFF

O konfliktih na otoku Mindanao
 / 26. 5. 2017
Združene države Amerike znova poudarjajo podporo državam jugovzhodne Azije, ki so v dolgotrajnem sporu s Kitajsko zaradi Južnokitajskega morja. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je svojo podporo ponudil Filipinom, v kolikor bi prišlo do oboroženega napada na Južnokitajskem morju. Kitajska je namreč sprejela zakonodajo, ki svoji obalni straži dovoljuje, da z vsemi sredstvi ustavi ali prepreči grožnje tujih plovil, vključno z rušenjem objektov, ki so jih zgradile druge države na grebenih. Novi zakon Kitajski dovoljuje tudi vkrcanje in pregled tujih plovil v vodah. Filipinski zunanji minister Teodor Locsin je že vložil uradni diplomatski protest zaradi te odločitve Pekinga, ki jo je označil za vojno grožnjo. Filipini so Kitajski očitali agresivno delovanje in motenje plovbe ribiških čolnov. Poleg Filipinov pa imajo tam zahteve do morja tudi Tajvan, Malezija, Vietnam in Brunej. Poleg Filipinov pa ZDA ponuja pomoč tudi Japonski. Novi ameriški predsednik Joe Biden je svojo pomoč pri obrambi Japonske, vključno z otoki Senkaku, ki si jih lasti Kitajska, obljubil japonskemu premierju Jošideju Sugi.

O trgovini z orožjem iz srednje in vzhodne Evrope na bližnji vzhod
 / 21. 9. 2016
Nova administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna je ustavila prodajo orožja v Združene arabske emirate in Savdsko Arabijo. Ta poteza je začasno zamrznila prodajo za več milijard evrov orožja, podpisanega v zadnjih dneh Trumpovega mandata. Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je to rutinsko dejanje in da je običajno, da velike orožarske pogodbe pregledajo. Med zadržanimi prodajami je največja vredna 19 milijard evrov in sicer za dobavo 50 lovskih letal  Združenim arabskim emiratom. Kot kandidat je Joe Biden obljubil, da bo ustavil prodajo orožja Savdski Arabiji, ki ga ta uporablja v svoji vojaški intervenciji v Jemnu.

Kdo so Al-Šabaab in kakšno vlogo organizacija igra v somalijskem političnem prostoru.
 / 8. 11. 2017
Skupine za pravice žensk in političarke v Somaliji pozivajo parlament, v katerem prevladujejo moški, naj sprejme zakon, s katerim bo na splošnih volitvah prihodnje leto ženskam namenjenih 30 odstotkov sedežev. Po navedbah Medparlamentarne unije imajo ženske sedaj 24 odstotkov od 329 sedežev v spodnjem in zgornjem domu parlamenta v Somaliji, medtem ko so na prejšnjih volitvah imele le 14 odstotkov. Junija je spodnji dom parlamenta sicer sprejel zakon za 30 odstotkov, vendar ga zgornji dom ni potrdil. Predsednik Mohamed Abdullahi Farmajo je septembra z regionalnimi voditelji podpisal sporazum, ki je vključeval 30 odstotno kvoto. Toda borkam za ženske pravice to ni bilo dovolj dobro. Zahtevale so, da se ta zavezanost k rezervaciji 30 odstotkov potrdi in sprejme kot zakonodaja.

Protesti na Poljskem proti dodatnim omejitvam pravice do splava
 / 29. 10. 2020
Z objavo v uradnem listu je danes na Poljskem začela veljati sodba ustavnega sodišča o skoraj popolni prepovedi umetne prekinitve nosečnosti. Z današnjim dnem uzakonjena prepoved splava je ponovno sprožila proteste v več kot petdesetih mestih po državi, v naslednjih dneh pa jih pričakujejo še več. Sodba je 22. oktobra privedla do najbolj množičnih protestov v zadnjih desetletjih in s tem prisilila nacionalistično vlado, da odloži izvajanje sodbe. Pod novimi pravili bo splav na Poljskem dovoljen le v dveh primerih, in sicer če nosečnost ogroža materino življenje in zdravje ali pa če je ženska zanosila po posilstvu ali zaradi incesta. Nasprotniki zakona opozarjajo, da bo zaradi te prepovedi lahko prihajalo tudi do več bolečih, nezdravih in življenjsko nevarnih oblik splava. Čeprav je javnost ostro obsodila ravnanje katoliške in konservativne vladajoče stranke Zakon in pravičnost, se ta brani, da temu ni tako. Na Poljskem letno sicer zakonito opravijo manj kot 2000 umetnih prekinitev nosečnosti. Skupine za pravice žensk ob tem ocenjujejo, da ob tem nezakonito ali v tujini opravi splav 20.000 žensk.

Družbeni pogoji antifeminizma
 / 19. 5. 2019
Skupnost Afričanov v Sloveniji se je v danes objavljenem javnem pismu ostro odzvala na rasistične izjave Norme Brščič, voditeljice pogovorne oddaje Faktor na TV3. Kot so zapisali  v izjavi za javnost, menijo, da izjave v oddaji, ki jo je prenašala televizija z dosegom po celotni državi, spodbujajo sovraštvo in nestrpnost.To je seveda kaznivo in zato pričakujejo tudi temu primerno odločitev sodišča pri obravnavi kazenske ovadbe Norme Brščič. Ovadbo je v torek vložilo Društvo novinarjev Slovenije.

Zvesti prijatelj aktualne oblasti, sicer pa tudi župan mestne občine Ljubljana, Zoran Janković, je danes z obrambnim in kmalu tudi zdravstvenim ministrom Matejem Toninom podpisal sporazum o sodelovanju pri vzpostavitvi nacionalnega centra za civilno zaščito. Center bodo vzpostavili v Šentvidu, potem ko bo mestna oblast z novim občinskim prostorskim načrtom objekt umestila v prostor. Po besedah Ljubljankovića se bo to zgodilo v manj kot pol leta. Sredstva za center bo zagotovila država iz 120 milijonskega svežnja evropskih sredstev, ki bodo namenjena krepitvi okrevanja po epidemiji novega koronavirusa in učinkovitemu odzivu na naravne nesreče. Poleg nacionalnega centra država iz svežnja načrtuje še gradnjo treh podcentrov, in sicer za protipoplavno zaščito v severovzhodni Sloveniji, za žled in ujme na Kočevskem ter nadgradnjo že obstoječega za požare v naravi v Sežani.

O škodljivih učinkih visoke vode
 / 13. 11. 2019

Včeraj je minil teden dni od nasilne izselitve uporabnic in uporabnikov nekdanje tovarne Rog, ki jo je na pobudo Mestne občine Ljubljana ob podpori Hojsovih robokopov izpeljala varnostna služba Valina. Kljub očitkom o protipravnosti posega, množičnim protestom v torek in petek ter pozivov javnosti k prekinitvi rušenja se to nadaljuje. Do današnjega dne je gradbeno podjetje Dolinšek zrušilo vse dvoriščne stavbe. Skupnost uporabnic in uporabnikov nekdanje Tovarne Rog je opoldne pred Mestno hišo organizirala tiskovno konferenco, na kateri je predstavila svoje zahteve.

Rog bo preživel. Rog živi. Živi, ker je neuničljiva skupnost.
 / 22. 1. 2021

Izjava

Medtem MOL in nekateri mediji nadaljujejo napade na skupnost uporabnikov in uporabnic. MOL želi slednje očrniti z očitki o najdenih nedovoljenih drogah, domnevno ukradenih kolesih in gospodinjskih aparatih, novih in uporabljenih iglah ter večjih količinah smeti in s trditvami, da je območje nekdanje tovarne Rog “tempirana ekološka bomba”. Rogovci na to odgovarjajo.

Izjava

Svojo lastnino lahko uporabnice in uporabniki ob podpisu izjav o lastništvu in o nedolžniški zavezi prevzamejo na Povšetovi ulici v Ljubljani, a rogovci te postopke kolektivno zavračajo. Predstavnik skupnosti uporabnic in uporabnikov predstavi nadaljnjo rešitev nastale situacije.

Izjava

 

Off je pripravila vajenka Nicol, mentoriral Miha.

Avtorica fotografije: Petra Meterc

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.