OFF popravkov

OFF popravkov

Aktualno-politična novica
7. 6. 2016 - 15.00
 / OFF

Zveza NATO je na Poljskem pričela z desetdnevnimi vojaškimi manevri, v katerih sodeluje več kot 30 tisoč vojakov. Največji delež sil so priskrbele Združene države Amerike, sodelujejo pa tudi države, ki niso članice Nata, kot sta na primer Švedska in Finska. Izvedba manevrov je po godu poljski vladi, ki je poleg 12’000 poslanih vojakov na manevre prejšnji teden naznanila ustanovitev tako imenovanih teritorialnih obrambnih sil, ki bi obsegale približno 35 tisoč nerednih vojakov. Gre že za šeste vojaške vaje letos na področju Poljske in baltskih držav, kjer je prav tako predvidena napotitev tako imenovanih rotacijskih sil zveze NATO, ki bi obsegale štiri tisoč petsto vojakov.

Organizacija združenih narodov je iz črnega seznama kršiteljic pravic otrok umaknila Savdsko arabijo. V poročilu, ki obravnava otroke, ubite ali poškodovane v jemenski državljanski vojni, je prvotno na črni seznam kršiteljev pravic otrok uvrstila tako hutijske upornike kot koalicijo pod vodstvom Savdske Arabije, ki vključuje tudi druge arabske države, med njimi Združene arabske emirate, Egipt in Kuvajt, podpirajo pa jo tudi članice Nata. Savdsko koalicijo pa je OZN zaradi pritiskov iz Riada iz seznama začasno odstranila, saj so po mnenju Savdske Arabije podatki v študiji, ki ji nalagajo več kot 60 odstotkov vseh ubitih in poškodovanih otrok, močno pretiravanje in naj ne bi upoštevali podatkov z njihove strani. Generalni sekretar OZN Ban Ki-moon je pristal na novo analizo podatkov, ki pa bo zajemala le savdsko koalicijo.

Savdske Arabije pa ne skrbi le njen ugled v mednarodni skupnosti, saj si zaradi padajočih cen nafte tudi prizadeva okrepiti zasebni sektor. Njen načrt prenove gospodarstva namreč stremi k povečanju deleža nenaftnega zasebnega sektorja v gospodarstvu, predvideno pa je tudi krčenje državnih izdatkov. Padec cen nafte pred letom in pol se je namreč močno zažrl v državni proračun. Po načrtu bi za ustvarjanje 450 tisoč novih zaposlitev v zasebnem sektorju v prihodnjih petih letih iz proračuna namenili 63 milijard evrov. Po drugi strani bi do leta 2020 znižali delež izdatkov za plače v državnem proračunu, ki trenutno vzdržujejo približno dve tretjini Savdijcev, iz 45 na 40 odstotkov. Znižali bi tudi subvencije za vodo in elektriko. Prav tako naj bi v istem obdobju povečali prihodke v proračun iz nenaftnega sektorja za več kot trikrat na 125 milijard evrov. V ta namen bodo povišali davek na promet, davek na prihodek za tuje državljane in davek na tobačne izdelke. Državni dolg naj bi se kljub tem ukrepom do leta 2020 zvišal iz trenutnih 7,7 na 30 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Haitska volilna komisija je pričakovano razveljavila rezultate lanskih predsedniških volitev. Prvi krog novih volitev bo predvidoma potekal oktobra, drugi krog pa januarja. Volilna komisija je ravnala po priporočilu neodvisne komisije, ki je v prvem krogu, kjer je največ glasov osvojil Jovenel Moise, izbrani naslednik bivšega predsednika Michella Martelyja, odkrila številne primere volilne prevare. Drugi krog volitev je bil napovedan ob koncu decembra, a je bil nato večkrat prestavljen, po izstopu opozicijskega kandidata Juda Celestina  pa odpovedan. Februarja je senat podelil funkcijo začasnega predsednika Jocelermu Privertu. Njegov mandat naj bi prvotno trajal do 14. junija, a Privert je že napovedal, da bo opravljal svoje funkcije, dokler ne bo mandat podeljen novemu predsedniku, razen če bo parlament izglasoval njegovo razrešitev.

V Italiji so znani rezultati prvega kroga nedeljskih lokalnih volitev. Vladajoča Demokratska stranka je zabeležila porazne izide v večini večjih mest, še najslabše so se odrezali v Neaplju, kjer so celo ostali brez kandidata v drugem krogu. V Rimu, ki je brez župana že od oktobra lani, je vodstvo prevzela kandidatka Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, ki je ob razočaranju Italijanov nad tradicionalnimi strankami tudi v številnih ostalih urbanih centrih dosegel dober volilni rezultat. 19. junija se bodo na volišča ponovno odpravili tudi v Trstu, kjer je sedanjega levosredinskega župana Roberta Cosolonija, ki uživa podporo tamkajšnje slovenske manjšine, za 11 tisoč glasov ugnal kandidat desnih strank Naprej Italija in Severna liga ter nekdanji župan Roberto Dipiazza.

Evropsko sodišče je razsodilo, da je pridržanje nezakonitih migrantov, ki so že v državi in so vanjo vstopili z nezakonitim prečkanjem meje, nezakonito. Tem ljudem mora država najprej odrediti 30 dnevni rok, v katerem lahko ozemlje zapustijo prostovoljno. Prav tako poskus zapustititve evroobmočja ni dovoljšen razlog za pridržanje. Sodba bo vplivala predvsem na francosko-britanske načrte za omejevanje migracije preko Rokavskega preliva. Francoske oblasti tako migrantov, ki čakajo na prečkanje ožine, ne bodo smele pripirati. Odločitev sodišča ni obvezujoča za Združeno kraljestvo in Irsko, ki nista v šengenskem območju, ter za Dansko, za katero odločitve evropskega sodišča niso obvezujoče.

Makedonski predsednik Gjorgje Ivanov je dan pred obiskom posebnega nemškega odposlanca Johannesa Haindla, ki naj bi se ukvarjal z razrešitvijo tamkajšnje politične krize, preklical vseh 56 amnestij, ki jih je aprila podelil vsem vpletenim v prisluškovalno afero. Z amnestijami je v praksi onemogočil delo posebnega tožilstva, ki preiskuje koruptivna dejanja, poteza pa je sprožila buren odziv tako na domačih tleh kot v tujini. Med drugim sta se odzvali tudi Evropska unija in ZDA, ki so zahtevale preklic vseh amnestij, in ne le 22-ih, kot je to storil Ivanov prejšnji teden. Odločitev predsednika bržkone ne bo zadovoljila jeznih državljanov, ki še naprej vztrajajo pri zahtevi po odstopu predsednika in vzpostavitvi tehnične vlade, ki bi vodila državo do predčasnih volitev.

Prvi podpredsednik hrvaške vlade in predsednik največje koalicijske stranke Hrvaška demokratska skupnost ali HDZ Tomislav Karamarko vrača udarec premierju Tihomirju Oreškoviču, ki ga je v petek pozval k odstopu. Karamarko je v odgovor pričel postopek izglasovanja nezaupnice Oreškoviču, ki bi ob najhitrejšem postopku lahko potekala konec naslednjega tedna. Če bo Oreškoviču izglasovana nezaupnica, imajo parlamentarne stranke 30 dni časa za tvorbo parlamentarne večine, ki obsega najmanj 76 poslancev, v nasprotnem primeru pa sledijo predčasne volitve. Tehnične podrobnosti procesa izglasovanja nezaupnice obrazloži novinar Jutranjega lista Drago Hedl.

Izjava

OFF je pripravil vajenec Klemen

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness