OFF rešenega okostnjaka

OFF rešenega okostnjaka

Aktualno-politična novica
23. 2. 2015 - 15.00
 / OFF

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pozval k ustanovitvi skupnih oboroženih sil arabskih držav, namenjenih boju proti raznim militantnim skupinam, zlasti proti Islamski državi. Naj spomnimo, da je Egipt pretekli teden izvršil vojaško intervencijo v Libiji zaradi uboja 21-ih egiptovskih Koptov s strani džihadistov Islamske države.

Intervencija je poleg obsodbe uradne libijske vlade povzročila tudi protest Katarja, ki je menil, da bi moral Egipt akcijo uskladiti z ostalimi arabskimi državami. Al Sisi je skupnemu arabskemu intervencionizmu očitno naklonjen in si želi nadaljevati pogovore o skupnih arabskih silah, ki so jih Egipt, Savdska Arabija, Kuvajt in Združeni arabski emirati pričeli lanskega novembra.

Intervencionistična mrzlica je zajela tudi do zgodovinske dediščine skrbno Turčijo. Turška vojska je s 40-imi tanki in večjim številom oklepnih vozil vdrla 37 kilometrov globoko v sirijsko ozemlje. Namen intervencije je bila evakuacija posmrtnih ostankov šaha Sulejmana, dedka ustanovitelja Osmanskega cesarstva Osmana I., in 40-ih turških vojakov, ki so varovali njegovo grobnico in bili ogroženi zaradi okoliškega boja med kurdskimi borci in Islamsko državo. Vdor je potekal brez odpora, terjal je smrt enega vojaka zaradi nesreče. Ozemlje grobnice se sicer smatra za turško eksklavo na temelju pogodbe iz leta 1921. Nemočna sirijska vlada je zaradi vdora ostro protestirala, medtem ko naj bi za nemoten prehod vojske, navkljub turški zadržanosti do pomoči kurdskim silam, poskrbele prav slednje.

Palestinska samouprava je zagrozila, da bo prekinila varnostno koordinacijo z izraelskimi oblastmi, v kolikor bodo nadaljevale z zadrževanjem palestinskih davčnih prihodkov. Naj spomnimo: Izrael je prekinil z nakazili palestinskih davčnih prihodkov po tem, ko je Palestina pristopila k Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Davčni prihodki so predstavljali 70 odstotkov proračuna palestinskih oblasti, zato ima samouprava resne težave z delovanjem. Mednarodna skupnost medtem palestinsko stran poziva, naj počaka z ukrepom do marčevskih izraelskih parlamentarnih volitev, češ da bo mogoče takrat Tel Aviv sprostil transakcije davčnih prihodkov.

Ne po volji meščank in meščanov Bagdada, ampak po dekretu iraška vlade, od včeraj mestu županuje Zekra Alvach, prva ženska v zgodovini prestolnice, sicer še vedno podvrženi vsakodnevnem nasilju in eksplozijam. Gradbena inženirka in nekdanja funkcionarka na Ministrstvu za visoko šolstvo bo zamenjala Naima Abouba, nesposobnega za soočanje s problemi mesta po mnenju premierja Hajderja al-Abadija, ki je Aboubo razrešil. Zekra Alwač je nastopila z županovanjem prestolnice države, v kateri ostaja četrtina žensk nepismenih, le 14 odstotkov pa jih vstopi na trg dela.

Nadaljujemo v Grčiji. Grška vlada bo danes poslala v Bruselj seznam reform, s katerim bodo skušali prepričati mednarodne posojilodajalce, kot je bilo dogovorjeno na petkovem izrednem sestanku evroskupine. Dogovor predvideva štirimesečno podaljšanje programa pomoči Grčiji, vendar le v primeru, da bo seznam reform zadovoljil mednarodne kreditorje. Ta naj ne bi bil osredotočen le na učinkovitejše pobiranje davkov in boj proti korupciji, ampak tudi na nadaljevanje privatizacije in obljube o učinkovitejšem delovanju javnega sektorja.

Na koncesije grške vlade se je že odzval popularni evropski poslanec iz vrst Sirize Manolis Gregos, ki je opozoril, da zgolj z, navajamo, “preimenovanjem trojke v institucije, memoranduma v sporazum in posojilodajalce v partnerje ne bomo spremenili danega položaja”. Manolis se je še opravičil, da je pripomogel k ustvarjanju te iluzije. Predstavnik Sirize ga je že okrcal, da očitno, navajamo, “ni dobro obveščen o ostrih in napornih pogajanjih, ki so v teku.”

Medtem ko si grška vlada pod taktirko Sirize v teh dneh beli glavo predvsem s pogajanji z Evropsko unijo, jo nevzdržne razmere v azilnem centru Amigdaleza opominjajo tudi na pereče domače naloge. Nezadovoljstvo zaprtih migrantov v centru na severozahodu Aten ne pojenja tudi po obisku predstavnikov nove grške vlade in obljubi, da bodo center zaprli. Prejšnji teden je tako prišlo do novih incidentov, zaprti priseljenci so na nehumane razmere opozorili z zažiganjem žimnic in nasiljem, zato so v center ponovno vdrle posebne policijske enote. Nezadovoljstvo v Amigdalezi, kjer so upori sicer precej pogosti, je ponovo vzplamtelo po samomoru pakistanskega migranta Mohameda Nadima 13. februarja, že nekaj dni pred tem je zaprte priseljence pretresla tudi smrt afganistanskega migranta.

Na dogajanje in razmere v azilnem centru Amigdaleza se je minulo soboto odzvala javnost in pred centrom pripravila shod. Več o sobotnem dogajanju v Amigdalezi in tamkajšnjih razmerah udeleženka shoda, Katja Lihtenvalner.

Izjava.

Na Balkanu se nadaljuje folklora meddržavnih tožb. Kosovski zunanji minister, Hashim Thaci, je napovedal, da namerava Kosovo tožiti Srbijo zaradi genocida na Meddržavnem sodišču v Haagu. To bi bila že tretja tovrstna tožba proti Srbiji po tožbi Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, vendar mora pred tem kosovska vlada preučiti, kakšno pravno pot bo izbrala, da bo tožbo sploh lahko vložila. Kosovo namreč še ni članica Združenih narodov in kot taka nima pravice vlagati tožbe na Meddržavnem sodišču.

Na sosednjem madžarskem je vlada premierja Viktorja Orbana izgubila dvotretjinsko večino v parlamentu. Na nadomestnih volitvah zaradi zaposlitve Tiborja Navracsicsja pri Evropski komisiji je v mestu Veszprem kandidat opozicijskih socialistov premagal kandidata vladajoče stranke Fidesz, s čimer je ta izgubila absolutno večino, ki ji je omogočila uvedbo spornih ustavnih in zakonskih reform.

Novinarja Dnevnika, Primož Cirman in Tomaž Modic, sta danes zaradi tožbe, ki ju bremeni škodovanja časti in dobrega imena Agencije za varstvo konkurence, njenega direktorja Andreja Krašeka in uslužbenke agencije, stopila pred preiskovalnega sodnika. Pregon novinarjev komentira predsednik Društva novinarjev Slovenije, Matija Stepišnik:

Izjava

Kako sta se zagovarjala pred preiskovalnim sodnikom in kako vidi tovrstno prakso sodnega preganjanja novinarjev, nam pojasni novinar Dnevnika, Primož Cirman, eden od obtožencev:

Izjava.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness