OFF saudske kraljeve družine

OFF saudske kraljeve družine

Aktualno-politična novica
29. 9. 2015 - 15.00
 / OFF

Vlada Združenih držav Amerike je izrazila nasprotovanje mnenju generalnega pravobranilca Evropskega sodišča, ki pravi, da je prenos osebnih podatkov evropskih državljanov na spletne strežnike v ZDA nezakonit. Mnenje je del sodnega postopka proti programu Varni pristan. Ta program naj bi zagotavljal ustrezne varovalke, zaradi katerih je ameriškim tehnološkim podjetjem, kot sta Facebook in Google, dovoljeno hranjenje osebnih podatkov na strežnikih v ZDA, čeprav morajo biti takšni podatki sicer po pravu Evropske unije hranjeni na evropskih tleh. Generalni pravobranilec Yves Bot je izrazil mnenje, da je v luči razkritij Edwarda Snowdna mogoče sklepati, da ti podatki tam niso ustrezno varovani. Mnenje sicer ni zavezujoče, kljub temu pa je končna sodba sodišča pogosto skladna z njim.

 

Namestnik nemškega finančnega ministra Jens Spahn je izrazil prepričanje, da minimalna plača ne bi smela veljati za vse begunce. Iz nje bi seveda izvzel predvsem predvsem tiste z nižjo ravnjo izobrazbe ali veščin. Nemška vlada je medtem razširila spisek varnih držav, prebivalci katerih niso upravičeni do azila. Mednje je, kot je bilo pričakovano že nekaj časa, uvrstila Albanijo, Kosovo in Črno goro.

 

Arturja Masa, vodilnega zagovornika katalonske neodvisnosti in predsednika vodilne liberalno-nacionalistične stranke CDC, ki se je kot članica liste “Skupaj za da” znašla med zmagovalci katalonskih regionalnih volitev, čaka sodna preiskava zaradi domnevno sporne organizacije referenduma novembra lani. Na referendumu, ki je bil sicer že pred izvedbo oklican za neustavnega in neveljavnega, so Katalonci izrazili podporo neodvisnosti te avtonomne skupnosti. Trenutne obtožbe Masa pa prihajajo z naslova protiustavnosti kakršnihkoli teženj po ogrožanju ozemeljske celovitosti Španije.

 

Nizozemska satirična spletna stran GeenStijl, nezadovoljna zaradi širjenja pristojnosti Evropske unije, je zbrala preko 450 tisoč podpisov v podporo izvedbi referenduma, na katerem bi imeli volivci možnost izraziti svoje odobravanje oziroma neodobravanje  pridružitvenega sporazuma Evropske unije z Ukrajino. Če bo pristnost podpisov potrjena s strani prisotojnih organov, prične teči polletni rok za izvedbo referenduma.

Omenjeni sporazum Ukrajino vključuje v skupni trg Evropske unije, v zameno pa mora Ukrajina poskrbeti za implementacijo evropskih standardov in regulacij. Sporazum bo stopil v veljavo, ko ga bodo ratificirale vse države članice. Nizozemska, ki je sporazum že potrdila, pa bo o ratifikaciji primorana ponovno odločati, v kolikor se bo referenduma udeležila vsaj tretjina volivcev in v kolikor se bo večina opredelila proti omenjenemu sporazumu.  

 

Selimo se na Arabski polotok. Eden izmed vnukov prvega savdskega kralja Abdulaziza Ibn Sauda, ki pa ostaja anonimen, je objavil pismo, v katerem poziva k menjavi oblasti v zalivski kraljevini. V njem trdi, da je trenutni kralj Salman nezmožen opravljati svojo funkcijo in da v realnosti kraljevino vodi njegov 30-letni sin Mohammad bin Salman. Slednji zaseda poziciji obrambnega ministra in predsedujočega Svetu za gospodarske in razvojne zadeve, ki ustvarja državno gospodarsko politiko, velik vpliv pa naj bi imel tudi na državno naftno podjetje Saudi Aramco. Avtor pisma trdi, da je nezadovoljstvo s trenutno oblastjo prisotno tako med prebivalstvom kot znotraj kraljeve družine predvsem zaradi slabega stanja gospodarstva, čemur botrujejo nizke cene nafte in draga ter nepopularna vojna v sosednjem Jemnu.

 

Nasilne demonstracije v zadnjih dneh ponovno zaznamujejo dogajanje v prestolnici Srednjeafriške republike Banguiju. Povod za demonstracije ostajajo medsebojni spopadi med pripadniki muslimanske oborožene skupine Seleka in krščanske skupine Anti-balaka, ki so izbruhnili po umoru taksista muslimanske veroizpovedi. Pripadniki krščanske milice Anti-balaka so v odgovor na spopade vzpostavili številne kontrolne točke in barikade, iz osrednjega zapora v prestolnici pa je pogegnilo nekaj sto zapornikov, sicer članov Anti-balake. Več tisoč demonstrantov je v razočaranju nad neodzivnostjo enot Združenih narodov, ki so v državi na mirovni misiji, zahtevalo obnovitev pristojnosti vojske v državi.

Vloga vojske v državi je bila znatno zmanjšana po državnem udaru leta 2013, ki ga je v tej večinsko krščanski državi izvedla muslimanska Seleka. Od januarja 2014 državo vodi začasna vlada pod okriljem Catharine Sambe-Panza, ki ji v času prevzema oblasti ni naspotrovala nobena od prej omenjenih milic. Med zahtevami demonstrantov se pojavlja tudi odstop trenutne vladajoče garniture ne glede na dejstvo, da so parlamentarne in predsedniške volitve v državi napovedane za 18. oktober.

 

Do nemirov je prišlo tudi v perujski provinci Cotabamba na shodu proti projektu izkopavanja bakra, ki ga bo izvajal konzorcij kitajskih podjetij Minerals and metals group in CITIC Metal. Približno 15 tisoč ljudi se je zbralo, da bi izrazilo neodobravanje nad projektom Las bamba, vrednim preko 7 milijard dolarjev. Prepričani so, da je bila študija o vplivih projekta na okolje modificirana in da je projekt okolju in zdravju tamkajšnjih prebivalcev škodljivejši, kot je prikazano v omenjeni študiji. Poleg izboljšane okoljevarstvene plati projekta pa zbrani zahtevajo še, da bo ta zaposloval tudi večji delež lokalnega prebivalstva. Po besedah vodje shoda, Jaimeja Osoria, si zbrana množica pri reševanju problema prizadeva za večjo vključenost vladajočih. A namesto pogajalcev je vlada z namenom zagotovitve miru na prizorišče poslala preko 1600 pripadnikov varnosnih sil.

Sicer je pričetek delovanja projekta Las Bamba napovedan za leto 2016, v prvem letu pa naj bi izkopali 400 tisoč ton bakra. Namera oblasti je, da bo Peru, ki je po zalogah bakra tretji na svetu, v prihodnjih letih izvoz bakra podvojil.

 

Ostajamo v Južni Ameriki. Venezuelske oblasti so napovedale, da bodo preko 1700 Kolumbijcem, ki so bili iz svojih domov v Venezueli izgnani zaradi suma vpletenosti v čezmejne tihotapske posle, dovolile povratek v državo. Spomnimo, minuli mesec so venezuelski organi pregona domove kolumbijskih državljanov, živečih v Venezueli, označevali s črko D, ki stoji za demolicion oziroma uničenje. Venezuelo so posledično zaupustili tisoči tam živečih Kolumbijcev.

 

V Azijo. Azijska razvojna banka odpira pipico financiranja Šri Lanki. Njen podpredsednik Wencai Thang je napovedal, da bo država zdaj lahko od te finančne institucije prejemala po milijardo dolarjev letno, kar predstavlja 100-odstotno povečanje. Poteza je del posojilne ofenzive Azijske razvojne banke, nadzirane s strani Evropske unije, Japonske in ZDA, ki skušajo konkurirati kitajskim investicijam v Aziji. Pred tremi tedni je ista institucija odobrila milijardo dolarjev posojila Kazahstanu.

 

V obdelavi v Državnem zboru je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije, pove, da zakon poskuša legalizirati sporno uredbo vlade:
Izjava

Zakon torej predvideva višje cene za dostop do informacij javnega značaja. Več o tej temi pa v današnjem OFFsajdu.

 

OFF sta pripravila Zwitter in vajenka Katja.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness