OFF sinhronega spusta Moralesa in prisilnega hranjenja

„Vsem se je zmešalo“ je bila prva reakcija argentinske predsednice Cristine Fernandez de Kirchner na prisilni pristanek predsednika Bolivije Eva Moralesa na Dunaju, potem ko so mu Portugalska, Španija, Italija in Francija prepovedale prelet svojega zračnega prostora. Morales se je mudil v Moskvi na konferenci o plinu, razlog za prepoved pa naj bi bil sum, čeprav so bili sprva omenjeni tehnični razlogi, za prisotnost žvižgača Edwarda Snowdena na letalu. Po trinajstih urah je Moralesovo letalo ponovno vzletelo, tokrat z dovoljenjem preleta prej omenjenih držav, saj je avstrijska policija s privoljenjem Morales letalo pregledala in ugotovila, da Snowdena na letalu ni prisotnega. Incident je botroval ostremu odzivu številnih latinsko-ameriških držav.

Malce z zamudo, pa vendarle. V ponedeljek je na Kitajskem začel veljati zakon, ki od otrok zahteva, da obiskujejo svoje starše oziroma staršem omogoča, da v nasprotnem primeru svoje otroke tožijo. Država se sooča z vse hitrejšim staranjem prebivalstva in posledičnimi primeri zanemarjanja in slabega ravnanja s starostniki, za kar nekateri krivijo državno politiko enega otroka. Zakon določa, da morajo družinski člani svoje sorodnike, ki so starejši od 60 let, obiskovati "pogosto", a določila ne definira natančno, zato so mnogi prepričani, da ga bo težko uveljavljati. Na spletu so se zato pojavila mnenja, da gre za žalitev naroda. V resnici verjetno res ne gre zgolj za vračanje k stari kitajski tradiciji skrbi in spoštovanja staršev, kot jo uči konfucionizem, ampak na ta način vlada predvsem skuša zmanjšati stroške za oskrbi starostnikov.

Predstavnik ameriškega vojaškega taborišča Guantanamo na Kubi Robert Durand poudarja, da je osebje zapora sposobno prisilno hraniti zapornike, ki gladovno stavkajo, na način, ki ne bi kršil pravil Ramazana, ki se prične 8. julija in konča 7. avgusta. Vsled množične gladovne stavke zapornikov, ki bodo večinoma že dvanajstič preživeli Ramazan v Guantanamu, nekateri še vedno brez obtožnice, se je sicer število medicinskega osebja v aprilu povečalo za 40, pretekli mesec pa so upravniki zapora, v katerem je priprtih 166 duš, prosili za dodatno osebje, tako da bi celotno število tamkajšnjih delavcev doseglo 2000.

Izjava Duranda o sposobnosti prisilnega hranjenja v okviru zahtev muslimanskega meseca posta je sicer delni odgovor na zahtevo odvetnikov štirih zapornikov, podano v ponedeljek na Washingtonsko sodišče, da se prisilno hranjenje preneha, saj da se zaporniki zavedajo nevarnosti gladovne stavke, da to počno brez prisile in v protest proti nadaljnjemu priprtju, obenem pa so podvomili o sposobnosti prisilnega hranjenja v okviru zahtev prej omenjenega obreda. Shaker Aamer, brez obtožnice priprt 12. leto, je za britanski Guardian izjavil: „Ta administracija postaja čedalje bolj jezna in dela vse, da bi zlomila našo gladovno stavko. Iskreno si želim, da bi bil mrtev.“

So pa neposredno ameriška brezpilotna letala znova sejala smrt, tokrat v pakistanski provinci Severni Vaziristan ob meji z Afganistanom. V najsilovitejšem napadu letos je bilo v mestu Miranshahu, lokalni prestolnici province, ubitih najmanj sedemnajst ljudi, večinoma borcev uporniške skupine Haqqani. Več ljudi je bilo ranjenih, z njihovim reševanjem pa se odlaša zaradi bojazni pred ponovnim napadom dronov, kar naj bi bila običajna praksa jenkijev v takšnih primerih. Sveže pečeni pakistanski premier Nawaz Sharif je Združene države zaradi kršenja suverenosti Pakistana pozval h takojšnji prekinitvi napadov, kar pa se glede na dosedanjo zgodovino dogodkov najverjetneje ne bo zgodilo. Washington namreč meni, da je mreža Haqqani med najbolj odgovornimi za napade na ameriške vojake v Afganistanu, pakistanska vojska pa nemočna v boju proti njej. Mreža sicer deluje dokaj neodvisno od talibanskega vodstva, čeprav so šefu talibanov Muli Omarju izrekli vdanost.

Indijska centralna banka razmišlja o izdaji licenc za odprtje novih bank v državi, prvih po desetih letih. Interes za licence je velik, saj naj bi se velikim finančnim igralcem obetale možnosti velikih zaslužkov. Popis iz leta 2011 je namreč razkril, da štirideset odstotkov prebivalcev te države ne koristi finančnih uslug, čeprav naj bi varčevali. Denar običajno prepustijo v varstvo lokalnim trgovcem, kar pa odpira možnost zlorab in prevar. Na sto tisoč prebivalcev je v državi tako odprtih samo 106 računov.

Svojevrstnega servisa pa so z začetkom monsunskega obdobja deležni tudi delovni sloni v jugozahodni indijski provinci Kerala. Zanje se vsako leto v zadnjem mesecu hinduističnega koledarja, poznanega pod imenom Malajalam, vzpostavljajo posebna taborišča, kjer se jim po naporni delovni sezoni nudi vsakodneven poseben tretma negovanja in okrevanja. Veterinarji, ki nadzirajo njihovo rehabilitacijo, trdijo, da se jim v tem času izboljša kri, zacelijo pa se tudi kožne poškodbe. Vsak slon je deležen enomesečne individualne obravnave s pripadajočo dieto. Uravnoteženi obroki so bogati z minerali, vitamini, proteini in ogljikovimi hidrati.

Izraelska okupacija Zahodnega brega je terjala novo žrtev med palestinsko mladino. Devetnajstletnega Muataza Šaravna so v neki vasi južno od Hebrona izraelski vojaki ustrelili in povozili z bojnim vozilom, potem ko jih je le-ta obmetaval s kamenjem in se povzpel na njihovo vozilo. Vojska je potrdila uboj mladeniča z besedami, da je po kamenjanju varnostnih sil potegnila ukrepe za kontrolo množice.

Egiptovski predsednik Mohamed Mursi je v televizijskem govoru zavrnil možnost svojega odstopa navkljub ultimatu vojske. Ta mu je po nedeljskih množičnih opozicijskih protestih dala oseminštirideset ur časa, ki se izteče danes ob 16.30, da pripravi načrt, ki bi zadovoljil protestnike oziroma opozicijo. V nasprotnem primeru mu je vojska zagrozila z odstavitvijo, imenovanjem začasne administracije in zamrznitvijo ustave, ki so jo decembra podprli Mursijevi islamistični zavezniki.

Mursi je v nagovoru poudaril, da je bil pred dobrim letom dni izvoljen na svobodnih volitvah in da je edina alternativa spoštovanju ustavne zakonitosti nadaljnje prelivanje krvi na ulicah. Ultimata vojske sicer ni omenil, je pa v njegovem čivkajočem profilu zapisano, da zavrača vsakršne diktate, tako tuje kot domače. Opozicijsko gibanje Tamarod se je na predsednikov govor odzvalo z obtožbo, da Mursi grozi lastnemu narodu, vodilni predstavniki vojske pa so se sešli na izrednem sestanku. V streljanju na privržence Mursija pred univerzo v Kairu je bilo včeraj ubitih najmanj šestnajst ljudi, dvesto pa ranjenih.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je potrdilo, da bo nekdanji predsednik parlamenta Republike srbske Momčilo Krajišnik septembra predčasno izpuščen iz zapora, potem ko je izrazil pripravljenost na rehabilitacijo. Krajišnik je bil zaradi pregona in prisilne izselitve nesrbskih prebivalcev Bosne in Hercegovine med vojno v letih 1992 do 1995 obsojen na dvajsetletno zaporno kazen. Po dveh tretjinah odslužene kazni bo po besedah sodišča izpuščen, ker naj bi izkazal željo, da pripomore k spravi med narodi v Bosni in Hercegovini in ker naj bi bil primer dobrega zapornika. Po izpustitvi naj bi se vrnil na Pale, kjer naj bi delal na bencinski črpalki svojih otrok.

Zunanji minister Karel Erjavec je med odgovarjanjem na poslanska vprašanja v državnozborskem odboru za zunanjo politiko povedal, da Združene države Amerike niso prisluškovale Sloveniji v okviru zadnje afere Snowden. To naj bi mu na včerajšnjem pogovoru zatrdil odhajajoči ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, ki pa naj bi še enkrat preveril svoje informacije.

Vodstvo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo z dekanom Miranom Zupaničem na čelu je ustvarjalcem publikacije Oderuh naložila plačilo za zadnji tisk, saj je v pregled dobila drugačno verzijo, kot je bila kasneje tiskana. Verzijo brez kritike. Več nam pove soustvarjalec Simon Belak:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Kaj vse je realizirana verzija problematizirala in kritizirala?

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Kaj pa boste doživeli v Glej-u ob podpori Oderuhu?

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Začenja se 16. izdaja Ana Desetnice. Govori Goro Osojnik, vodja gledališča Ane Monroe:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje