OFF tveganega posla

Venezuelska bojna letala so v soboto sestrelila dve manjši letali, ki sta nezakonito vstopili v zračni prostor države. Obrambne sile so sporočile, da so prvič po vladni odobritvi z začetka meseca posegle po tovrstnem ukrepu proti nezakonitemu preletavanju države. Letali naj bi domnevno tihotapili droge iz Srednje Amerike in nista upoštevali pozivov pilotov bojnih letal po prisilnem pristanku. Letos je bilo na ilegalnih pristajalnih stezah že uničenih enajst letal, ki naj bi kršila pravila o letenju, zaseženih pa naj bi bilo več kot 35 ton prepovedanih drog. Gre za akcije v okviru glasno napovedane vladne kampanje proti mednarodnim tihotapcem z drogo.

Mozambiško opozicijsko gibanje Renamo je po napadu vladnih sil na njihovo oporišče v osrčju države preklicalo mirovni sporazum iz leta 1992. Predstavniki gibanja trdijo, da je vojska poskušala eliminirati njihovega voditelja Afonsa Dhlakama, a je slednjemu še pred zavzetjem oporišča uspelo pobegniti na neznan kraj. Obrambno ministrstvo je kot razlog za zasedbo oporišča navedlo predhodne napade gibanja na vladno vojsko. Po razglasitvi neodvisnosti od Portugalske leta 1975 je v državljanski vojni umrlo okoli milijon Mozambičanov. Okoli tristo pripadnikov gibanja Renamo je navzlic mirovnemu sporazumu in poskusom njihove integracije v vojaške in policijske sile orožje obdržalo. V preteklosti je bilo gibanje deležno predvsem podpore vlad sosednje Južne Afrike in Zimbabveja, kjer je vladala belska manjšina. V Mozambiku so sicer za ta mesec razpisane lokalne, naslednje leto pa še parlamentarne in predsedniške volitve. Vse od razglasitve neodvisnosti je na oblasti stranka Frelimo sedanjega predsednika Armanda Guebuze.

Nekateri deli od septembra prepovedane egiptovske Muslimanske bratovščine se želijo na novo organizirati. Skupina z imenom Bratje brez nasilja je pri ministrstvu za socialo v Kairu vložila prošnjo za registracijo kot dobrodelna organizacija brez politične dejavnosti. Gre za frakcijo, ki se je odcepila od Muslimanske bratovščine, ker naj bi vodstvo slednje pripomoglo k nasilnim spopadom med egiptovskimi varnostnimi silami in podporniki odstavljenega predsednika države Mohameda Mursija, v katerih je umrlo več sto ljudi. Ministrstvo za socialo bo sedaj odločalo, ali je potrebno zaradi prepovedi bratovščine in vseh organizacij, ki jih je ustanovila, zavrniti registracijo.

Zdravstveno stanje Abua Anasa al-Libyja, ki so ga ameriške posebne enote pred kratkim zajele v Libiji in prepeljale v Združene države Amerike, se je zaradi gladovne stavke poslabšalo. Novico je sporočila njegova družina, ki se sklicuje na podatke al-Libyjevega odvetnika po službeni dolžnosti. Domnevnega člana Al Kaide jenkiji obtožujejo vpletenosti v napada na ameriška veleposlaništva v Keniji in Tanzaniji leta 1998. Kot strokovnjak za telekomunikacije in informatiko naj bi bil zadolžen za vizualni nadzor veleposlaništva v Nairobiju. Na prvem zaslišanju pred sodiščem v New Yorku prejšnji teden se je al-Liby izrekel za nedolžnega. Njegova družina je še sporočila, da bodo libijske oblasti oblikovale odvetniško ekipo, ki ga bo branila.

Pred kratkim smo poročali o obtožbah na račun suženjskega dela tujih delavcev v Katarju, kjer potekajo priprave na izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2022. Podobne obtožbe sedaj prihajajo tudi iz ruskega Sočija, kjer se bodo čez dobre tri mesece začele Zimske olimpijske igre. Skupina Memorial, ki nudi brezplačno pravno pomoč delavcem migrantom v Sočiju, trdi, da iz dneva v dan prejema nove in nove pritožbe delavcev, ki se pritožujejo nad delovnimi razmerami, pogoji in represivnimi metodami nadrejenih.

Organizacija Human Rights Watch je zbrala podatke, da delavci v Sočiju zaslužijo manj kot dva evra na uro ob 12-urnem delovniku brez odmorov, po več kot 200 delavcev pa kruti poslovneži nastanijo v eno stanovanjsko enoto v pomanjkljivih higienskih razmerah. Ob tem v omenjeni organizaciji navajajo še podatke, da četrtina od skupno 70.000 delavcev, kolikor jih gradi olimpijska tekmovališča v Sočiju, prihaja iz dežel izven Rusije, pogosto pa nimajo urejenih ne delovnih ne bivalnih dovoljenj. Delodajalci jih zato lahko izsiljujejo, če se pritožijo zaradi neizplačanih oziroma z večmesečnim zamikom izplačanih plač. V primeru vztrajanja pri svojih pravicah sledi standarden postopek - prijava pri oblasteh in izgon iz države po hitrem postopku.

Mednarodni posojilodajalci stopnjujejo zahteve po pospešitvi privatizacije v Grčiji. Vlada ima tako do decembra čas, da zapre ali proda državna podjetja, ki poslujejo z izgubo, predvsem tista v orožarski industriji. Na kocki je okoli tri tisoč delovnih mest, med drugim v podjetju Helenska industrija vozil, ki deloma izdeluje tanke Leopard 2 za grško vojsko, in v podjetju Helenski obrambni sistemi, ki izdeluje strelivo. V preteklosti sta bili podjetji izkoriščeni kot instrument politične kaste. Zaposlovali sta kopico nestrokovnega kadra, neodvisno od količine naročil. Sindikati so vseeno prepričani, da tuji kapital izkorišča stisko bankrotirane države, zato nasprotujejo prodaji podjetij, ki predstavljajo tudi nekakšno simbolno moč grške države.

V prostorih Gospodarske zbornice so se začeli 4. dnevi socialne ekonomije v organizaciji Slovenskega združenja za duševno zdravje in Skupnosti privatnih zavodov. Letošnji poudarki konference so namenjeni obravnavi klasičnih tem, ki so vezane na socialno podjetništvo, hkrati pa so dodani pomembni segmenti same socialne ekonomije z odpiranjem prostora družbenim medijem in trženjem ter promocijo socialnega podjetništva. Dolores Kores, članico strokovne komisije za socialno podjetništvo pri Evropski komisiji in direktorico socialnega podjetja Zavod Premiki, smo vprašali, koliko ljudi je v Sloveniji zaposlenih znotraj socialnega podjetništva.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Na socialno podjetništvo se običajno navezujeta dve kritiki. Prvič, da gre zgolj za marketinški trik, in drugič, da država svojo socialno funkcijo skozi tovrstno udejstvovanje prepušča voluntaristični zasebni iniciativi. Dolores Kores je prepričana, da imamo v Sloveniji zelo zgrešen pogled na socialno podjetništvo:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje