POFFn kufr mam sprememb

Aktualno-politična novica
15. 11. 2021 - 15.00
 / OFF

V vrstah tako vodilnih znanstvenikov na področju podnebnih sprememb kot predstavnikov držav globalnega juga odmeva razočaranje nad sporazumom, ki je bil sprejet na zasedanju podnebne konference COP26. Podnebna konferenca je zopet poudarila nujnost po ohranitvi cilja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje celzija, ki je bil sprejet v Pariškem sporazumu. Kljub temu projekcije znanstvenikov in nevladnih organizacij kažejo, da je z dogovorjenimi ukrepi ta cilj neuresničljiv. Glasgowški vrh je sicer ciljal na popolno ukinitev rabe premoga, najbolj onesnažujočega fosilnega goriva. Predstavniki delegacij Indije in Kitajske, katerih energetski sektor močno temelji na premogu, so v zadnji fazi pogajanj izrazili nestrinjanje z načrtom popolne ukinitve rabe premoga. Pozvali so k počasnejši in bolj sistematični ukinitvi premoga do okoli leta 2050 kljub opozorilom znanstvenikov, da lahko ima to trajne posledice na podnebje. Prav tako je problematično, da na konferenci akterji niso uspeli vzpostaviti nobenega mehanizma za finančno podporo skupnostim, ki nepovratne učinke vremenskih sprememb doživljajo že danes. Dogajanje na terenu v času glasgowškega vrha komentira Katja Hržić z Univerze v Glasgowu:  

Izjava

Na vmesnih parlamentarnih volitvah v Argentini so peronisti prvič po štiridesetih letih izgubili večino. Peronistična koalicija, politično situirana rahlo levo od centra, se bo v spodnjem domu parlamenta prvič znašla brez absolutne večine. V ospredju predvolilne kampanje konzervativne opozicije so bila covid-19 zaprtja in gospodarske stiske v državi, specifično več kot petdesetodstotna inflacija pesa. Predsednik Alberto Fernandez, ki mu mandat poteče čez dve leti, je opozicijo pozval k “patriotskemu” sodelovanju, saj bo za kakršnokoli spremembo zakonodaje potreboval opozicijske glasove. Fernandez je po letih nasprotovanja organizaciji izrazil željo po dogovoru z Mednarodnim denarnim skladom. Decembra bo Fernandez v kongres poslal dolgoročni načrt okrevanja države, kar je tudi predpogoj investitorjev Mednarodnega denarnega sklada za pogajanja.  

V Bolgariji so potekale predsedniške in parlamentarne volitve. Trenutni predsednik Rumen Radev  je po do sedaj znanih podatkih v drugem krogu predsedniških volitev povedel z dobrimi petinsedemdesetimi odstotki proti tekmecu Anastasu Gerdžikovu, rektorju Univerze v Sofiji. Na parlamentarnih volitvah pa je, sodeč po rezultatih vzporednih volitev, največ, šestindvajset odstotkov glasov prejela deklarirano neideološka protikorupcijska stranka Nadaljujemo spremembo. S tremi odstotki glasov manj ji sledi trenutno vladajoča stranka Gerb. Novonastalo protikorupcijsko stranko sta septembra letos, torej pred le slabima dvema mesecema ustanovila Kiril Petkov in Asen Vasilev. Prvi je bil v zadnji vladi minister za gospodarstvo, drugi pa minister za finance. Po neuspelih poskusih aprila in julija tokratne volitve predstavljajo že tretji letošnji poskus Bolgarov, da izvolijo funkcionalno vlado. Opozicijske stranke, ki so želele s stolčka predsednika vlade prevrniti Bojka Borisova, pri koalicijskih pogajanjih za sestavo vlade po zadnjih dveh poskusih volitev namreč niso bile uspešne.

Portugalski parlament je izglasoval podporo zakonu, ki delodajalcem prepoveduje, da svoje zaposlene kontaktirajo izven delovnega časa. Prepovedano jim je tako klicanje kot pošiljanje e-pošte. Zakon, sprejet predvsem z mislijo na delavce, ki zaradi epidemije covida-19 opravljajo delo od doma, prav tako prepoveduje vsakršno obliko nadzora nad delavci na domu. Dodatno zakon delodajalcem nalaga, da svojim zaposlenim pokrijejo stroške, ki so nastali zaradi dela na domu, na primer zaradi višje porabe električne energije. Zakon bo v veljavo stopil v naslednjih tednih. V primeru kršitev bodo delodajalcem naložene visoke globe, ni pa še jasno, kako se bo spoštovanje zakona preverjalo v praksi. 

Iraška vlada bo pričela z repatriacijo iraških državljanov, ki so obtičali na poljsko-beloruski meji. Med Poljsko in Belorusijo je v hudih razmerah in brez dostopa do humanitarne pomoči ujetih več tisoč migrantov. Po uradnih izjavah iz Bagdada naj bi se leti za državljane Iraka, ki so izrazili željo po vrnitvi domov, pričeli v četrtek. V sami izjavi ni bilo navedeno število pričakovanih potnikov, je pa iraška vlada sicer zabeležila 571 svojih državljanov na meji, ki so izrazili željo po prostovoljni vrnitvi. Združeni arabski emirati pa na drugi strani preprečujejo ljudem, da bi sploh prišli do Minska. V ponedeljek so namreč prepovedali lete iz Dubaja v Minsk za državljane Iraka, Afganistana, Sirije in Jemna. V Dubaju namreč ti državljani pogosto prestopajo na poti v Minsk, kamor lahko pridejo s turističnimi vizami, ki jih je poleti letos odobril beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. V petek je podobno prepoved sprejel turški urad za letalstvo, ki je preprečil lete v Minsk s turških letališč za državljane Sirije, Iraka in Jemna. 

O novih razsežnostih poljsko-beloruskega migrantskega šaha
 / 4. 11. 2021

V Avstriji od danes velja lockdown za necepljene državljane, starejše od dvanajst let. Avstrija ima za zahodno državo nizek odstotek precepljenosti, približno 65 odstotkov, kar pomeni karanteno za približno dva milijona ljudi. Necepljeni lahko dom izjemoma zapustijo za nakupe živil, prihod na delo in obisk cepilnega centra. Država bo za nadzor nad izvajanjem ukrepov mobilizirala več policistov, ki bodo pogoj PC preverjali tudi pod milim nebom. Za kršitev lockdowna lahko policija izda kazen v višini tisoč štiristo petdeset evrov. Vlada kanclerja Alexandra Schallenberga, naslednika nedavno odstopljenega Sebastiana Kurza, je odločitev sprejela zaradi naraščajočega števila okužb in zaradi strahu pred premajhnimi kapacitetami bolnišnic, v katerih je trenutno dobrih 430 ljudi na intenzivni negi. Za primerjavo: v Sloveniji se danes na intenzivnem oddelku zdravi 226 bolnikov. 

Ministrstvo za zdravje je pripravilo pravilnik, v skladu s katerim bo PCR testiranje po novem mogoče tudi brez napotitve. Do PCR testiranja bodo upravičeni vsi, ki predložijo dokaz o pozitivnem hitrem antigenskem testu. Javni zdravstveni zavodi in izvajalci testiranja morajo organizirati sistem naročanja na testiranje in ga posredovati ministrstvu, ki bo te informacije objavilo na spletu. Bris za test PCR mora biti odvzet v štiriindvajsetih urah od naročila pacienta na bris. Pacienti bodo morali dokazila o hitrem antigenskem testu predložiti pred samim odvzemom brisa. Nov pravilnik veli tudi, da izvajalci zdravstvenih dejavnosti pacientu s pozitivnim hitrim testom takoj naredijo še bris za test PCR, kar naj bi povečalo količino zanesljivih testov, ki se jih opravi. Laboratorijske kapacitete izvajanja analiz testov PCR so sicer omejene na približno dvanajst tisoč dnevno.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness