Super Marioff

Aktualno-politična novica
21. 7. 2022 - 15.00
 / OFF

V tekmi za novega vodjo britanske torijske stranke se bosta pomerila bivši finančni minister Rishi Sunak in zunanja ministrica Liz Truss. Na zadnjem glasovanju konservativnih poslancev je Sunak prejel 137 glasov, medtem ko jih je Truss prejela 110. Iz tekme je izpadla ministrica za trgovino Penny Mordaunt, ki je prejela 105 glasov poslancev. O zmagovalcu bo odločalo okoli sto šestdeset tisoč članov konservativne stranke, zmagovalec pa bo predvidoma postal tudi novi premier Združenega kraljestva. Rezultati glasovanja bodo znani petega septembra. 

Po plinovodu Severni tok, ki povezuje Nemčijo in Rusijo, je ponovno stekla dobava plina, so sporočili iz ruskega energetskega velikana Gazprom. Dobava plina Nemčiji se je v preteklih dveh tednih zmanjšala za več kot šestdeset odstotkov, razlog za to pa je bila po informacijah Gazproma okvara turbine, ki so jo za popravilo morali poslati v Kanado. V Nemčiji so taka pojasnila zavrnili in dodali, da gre za povračilne ukrepe zaradi sankcij Zahoda.

Novi stari predsednik kot edina možnost soglasja razklane italijanske politike
 / 3. 2. 2022
Italijanski premier Mario Draghi je predsedniku države Sergiu Mattarelli ponudil odstop, ki ga je ta tudi sprejel. Draghi je svoj odstop ponudil potem, ko v sredo na glasovanju o zaupnici ni dobil široke podpore v senatu. V 315-članskem senatu je Draghija podprlo 95 senatorjev, 39 jih je bilo proti. Tri največje koalicijske stranke – Salvinijeva Liga, Contejevo Gibanje petih zvezd in Berlusconijeva Naprej Italija – o zaupnici niso glasovale, kar je tudi privedlo do razpada koalicije narodne enotnosti. Kot je v senatu dejal Draghi, je lani veliko koalicijo oblikoval z namenom reševanja covidne, energetske in socialne krize. Po njegovih besedah mu je prav to, da so v koalicijo vstopile vse parlamentarne stranke – z izjemo Bratov Italije – tudi dajalo legitimnost. Predčasne volitve naj bi izvedli septembra ali oktobra. Več o dogajanju v Italiji v OFFsajdu ob sedemnajstih.

Svet Evropske centralne banke je za pol odstotne točke dvignil glavne obrestne mere za evrsko območje. To je prvi dvig centralne obrestne mere po juliju 2011. Centralna obrestna mera tako po dolgem času ni več negativna, ampak je točno na ničli [Centralna obrestna mera je tako po novem 0,5-odstotna, pred dvigom je bila na ničli]. Pri centralni banki so z dvigovanjem obrestnih mer odlašali zaradi bojazni, da bi ustavili gospodarsko rast. A zaradi vedno višje inflacije v evroobmočju so napovedali postopno zviševanje obrestnih mer tudi v prihodnosti. Hkrati so napovedali tudi omejen program odkupovanja državnih obveznic za države, ki jih bo dvig obrestnih mer najbolj prizadel. Taki sta denimo Španija in Italija. Višja kot je centralna obrestna mera, dražje se države zadolžujejo. Države v slabšem gospodarskem stanju se posledično soočajo še z begom kapitala v bolj stabilna poslovna okolja.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta je Kitajska kupila dobra dva [milijona] ton ruskega utekočinjenega zemeljskega plina, v vrednosti dobrih dveh milijard evrov. V istem obdobju lani je Kitajska od Rusije odkupila slabih 29 odstotkov manj utekočinjenega plina. Prav tako je Kitajska povečala uvoz ruskega plina po plinovodih. Ta se je glede na isto obdobje lani povečal za dobrih 63 odstotkov. Rusija je tako postala četrti največji dobavitelj utekočinjenega zemeljskega plina na Kitajsko, s tem pa je prehitela Združene države Amerike in Indonezijo.  

O spopadih na planoti Sindžar
 / 6. 5. 2022
Po poročanju oblasti v iraškem Kurdistanu je turška vojska v obstreljevanju letoviškega kraja Parak na severu Iraka ubila 8 civilistov, 26 pa jih je ranila. Turčija je kraj obstreljevala, ker naj bi se člani Kurdske delavske stranke sprehajali po vasi. Iraški premier Mustafa al Kadimi je obstreljevanje označil za očitno kršitev iraške suverenosti ter dodal, da si Irak pridržuje pravico do povračilnih ukrepov. Prav tako so iz Ankare umaknili svojega diplomata. Turčija je na severu Iraka aprila letos začela novo ofenzivo proti Kurdski delavski stranki.

Vrhovno sodišče v Ankari je presodilo, da je bila odločitev turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana o izstopu države iz Istanbulske konvencije o zaščiti žensk pred nasiljem marca lani v skladu z zakonom. S tem je razveljavilo peticije, ki so jih na vrhovno sodišče naslovile aktivistične skupine, ki so odločitev o umiku iz konvencije s predsedniškim odlokom označile za nezakonito. Izstop iz konvencije se je zgodil po tem, ko je več konservativnih članov Erdoğanove stranke Za pravičnost in razvoj kritiziralo konvencijo, saj naj ta ne bi bila v skladu s konservativnimi vrednotami države, ker promovira ločitve in uničuje tradicionalno družino. Zaradi odločitve sodišča je po državi potekalo več protestov, na katere je policija nasilno odreagirala. Po poročanju skupine We will stop femicide je v Turčiji letos [zaradi femicida] življenje izgubilo že 226 žensk. 

Albanska vlada je sprejela predlog sodnega sveta, ki predvideva zmanjšanje števila sodišč prve stopnje v državi iz 22 na 13. Proti predlaganemu predlogu je več odvetnikov in nevladnih organizacij, ki poudarjajo, da bodo državljani imeli omejen dostop do sodišč. Prebivalci bodo morali do sodišč v nekaterih primerih potovati tudi več kot dvesto kilometrov, prav tako se jim bodo z večjimi razdaljami do sodišč povečali stroški potovanja. 

Slovenska demokratska stranka je v Državni zbor vložila 6200 podpisov za pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o vladni noveli zakona o RTV Slovenija. V stranki so kritični do novega načina imenovanja sveta RTV Slovenija, ki po mnenju stranke izključuje gledalce in poslušalce, drugim skupinam pa daje pooblastilo neposrednega imenovanja članov. V stranki prav tako menijo, da novi zakon RTV-ja ne bi depolitiziral. Poslanci bodo v državnem zboru o noveli zakona zopet glasovali danes na izredni seji – po tem, ko je državni svet na ta zakon v sredo izglasoval veto. Prav tako bodo ponovno odločali o zakonu proti škodljivim ukrepom oblasti, ki ga je vložil Inštitut 8. marec.

Za konec informativnega programa še sporočilo kandidatke za predsednico države Nine Krajnik.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness