Če nimajo za vozit, pa naj grejo kelnarit
Dostavljalski podjetji Glovo in Wolt sta z Mestno občino Ljubljana sklenili dogovor, ki naj bi odpravil problem prehitre in nevarne vožnje dostavljalcev po ljubljanskih ulicah. Kakšno rešitev je občina s podjetjema uspela natuhtati? Preprosto oštevilčenje vsakega delavca, nakar bi se podjetji zanašali na očividce, da bodo kakšnega zgaranega »partnerja« podjetij prijavili na hotline, ki bo podjetjema omogočal identifikacijo prekrškarjev. Seveda ob tem trdijo, da sami ne bodo opravljali kaznovanja, čeprav bodo delavcu po večkratni prijavi prekinili pogodbo. Za izrek kazni bi kljub temu sistemu prijav morali dostavljalca v aktu prekrška ujeti pristojni organi.
Verjetno je dobro začeti v sržu problema, torej zakaj do hitenja sploh pride. Odgovarja Mojca Žerak, ki predstavlja Sindikat Mladi Plus.
Nekdanji dostavljalec, ki je delal tako za Glovo kot za Wolt, hitenje razlaga z načinom, na katerega lahko posamezni dostavljalec sploh pride do termina. Dostavljalec je sicer želel ostati anonimen.
Problem torej ni v dostavljalcih, ampak je strukturen. Ko oseba ni plačana za delovno razpoložljivost, pač pa opravljeno delo, mora delo opravljati čim hitreje. Generalni direktor Wolta Slovenije Clemens Brugger je na novinarski konferenci sicer zatrdil, citiramo: »Nikomur ne težimo, da bi moral hitreje dostaviti, to je odvisno od vsakega posameznika.« Konec citata. Po direktorjevih besedah gre tako ali tako le za peščico kršiteljev. Teženje seveda ni potrebno, ker za disciplinsko funkcijo skrbi že aplikacija. Od hitrosti dostave je namreč odvisna tudi možnost pridobitve dela v prihodnosti. Mojca Žerak meni, da se moramo ob tem vprašati tudi, ali Ljubljana daje na voljo primerno infrastrukturo za opravljanje takega dela.
Krivde za nesreče torej ne bi smeli zvaliti na ramena dostavljalcev hrane. A dogovor občine in fantomskih podjetij počne prav to. Ob tem ni znano, ali so na občini premislili o alternativah kaznovanju posameznih dostavljalcev, niti ne vemo, zakaj naj bi bila sprejeta rešitev najboljša. Na občini namreč do zaključka redakcije niso odgovorili na naša vprašanja.
V Sindikatu Mladi plus nadalje menijo, da ukrep, ki ga je župan na novinarski konferenci primerjal z registrskimi tablicami na avtomobilih, odpira vrata zlorabam, za katere ni varnostnega mehanizma.
Ob tem opozarjajo tudi, da ne samo, da je položaj delavcev slabši, pač pa da je izmenjava med podjetjem in njegovimi tako imenovanimi »partnerji« vedno bolj neenaka.
Na novinarsko vprašanje, ali meni, da novi dogovor ne bo poslabšal položaja delavcev pri Woltu in Glovu, je na novinarski konferenci župan Zoran Janković tudi odgovoril.
Na kateri pravni podlagi je občina s podjetjema sklenila dogovor, nam ni uspelo izvedeti. O pravni podlagi ukrepa se sprašujejo tudi v Sindikatu Mladi plus. Goran Lukič iz Delavske svetovalnice pa meni, da gre zgolj za džentelmenski dogovor.
V Delavski svetovalnici menijo še, da je žaromet usmerjen na napačne akterje.
Zanimivo je tudi, da se zdi, da je Ljubljana prva, ki je uvedla tak ukrep.
Ljubljanska mestna občina, Wolt, in Glovo so za zaprtimi vrati sklenili dogovor, ki je nastal brez posveta s tako imenovanimi partnerji, ki naj bi v teoriji imeli enakovredno pogajalsko moč s podjetjema. Pod pretvezo skrbi za varnost pešcev se je v Ljubljani tako povečala moč podjetij, da izvajata nadzor nad ljudmi, ki pri njih niso niti redno zaposleni in tako ne uživajo polnih delavskih pravic. Dogovor v ničemer ne omiljuje strukturnih zahtev dostavljalskih podjetij, ki od delavca zahtevajo hitrost, če želi biti dovolj dobro ocenjen, da se lahko nato dovolj hitro vpiše na urnik, preden zmanjka prostih terminov. Kvečjemu dogovor disciplinsko oblast podjetij še dodatno širi.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj