Inšpektorat kot delodajalec
Pritiski na sindikalne predstavnike zaposlenih - s tožbami, kazenskimi ovadbami ali grožnjami z odpovedjo - v zadnjem času dobivajo več medijske pozornosti. V začetku meseca pa je opozorilo pred odpovedjo prejel tudi sindikalni predstavnik v organu, ki bi moral bdeti nad nezakonitimi pritiski na organizirano delavstvo - Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Delodajalec - v tem primeru inšpektorat - je v opozorilu navedel neprimerno komunikacijo sindikalnega predstavnika Boštjana Račiča z nadrejenimi in neupravičen izostanek z dela. V sindikatu si to razlagajo kot pritisk, saj je Račič opozarjal na domnevne nepravilnosti pri izbiri kandidata za inšpektorja za zdravje in varnost pri delu. Na Inšpektoratu zanikajo povezavo med opozorilom pred odpovedjo in sindikalno dejavnostjo. V sindikatih - tako znotraj inšpektorata kot v krovnem Sindikatu državnih organov - pa opozarjajo, da so domnevne nepravilnosti pri razpisu le vrh ledene gore in da je delo inšpektorata okrnjeno tudi zaradi neaktivnosti in napačnih prioritet vodstva.
Postopki imenovanja novega inšpektorja za varnost in zdravje pri delu so še v teku. Po informacijah, ki jih je pridobil sindikat, pa naj bi komisija izbrala kandidata, ki ne izpolnjuje vseh pogojev. Predvsem gre za pogoj delovnih izkušenj. Trdijo tudi, da je komisija imela na voljo kandidata, ki je izpolnjeval vse pogoje. Situacijo oriše Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije.
Branka Knafeljc z Inšpektorata za delo trdi, da je izbrani kandidat ustrezal vsem razpisnim pogojem.
Sindikalni predstavnik Boštjan Račič je na domnevne nepravilnosti opozarjal in od vodstva Inšpektorata zahteval pojasnila. V komunikaciji z eno izmed članic komisije je med drugim uporabil kletvico, zaradi katere mu vodstvo Inšpektorata v opozorilu pred odpovedjo očita nespoštljivo vedenje. Pojasni Račič.
Na Inšpektoratu so neomajni. Vztrajajo, da tovrstna komunikacija ni sprejemljiva in je lahko podlaga za ukrep, ki je bil izrečen.
Račič je komunikacijo nadaljeval po elektronski pošti, kjer je opozoril, da bo, v primeru, da se postopek izbire ne razjasni, prisiljen opozoriti krovni sindikat, medije in Ministrstvo za delo.
Na Inšpektoratu so to dejanje sindikalnega predstavnika dojeli kot grožnjo, kar mu tudi očitajo v opozorilu pred odpovedjo.
Naslednja stvar, ki bremeni Račiča, pa je udeležba na sestanku na Ministrstvu za delo, ki je ni sporočil vnaprej in je posledično neupravičeno izostal z delovnega mesta.
Z Inšpektorata odgovarjajo.
Branko Knafeljc z Inšpektorata smo vprašali, ali je Račič v zvezi z očitanimi kršitvami pred opozorilom pred odpovedjo prejel kakšen ustni opomin ali druga opozorila bolj neformalne narave.
Očitki glede domnevnih nepravilnosti pri izbiri inšpektorja za varnost in zdravje pri delu pa niso edini očitek sindikata vodstvu Inšpektorata. Eden najbolj perečih problemov je kadrovska podhranjenost. Ta ima sicer korenine že v času pred nastopom gospodarske krize, kot pojasni Račič.
Najbolj se kadrovski manko pozna v večjih mestih, kjer inšpektorji zaradi velikega števila prijav nimajo kapacitet za redne inšpekcije.
Kadrovski manko v Ljubljani je bil tudi eden izmed razlogov za vzpostavitev sindikata, saj kljub opozorilom inšpektorjev vodstvo ni uspelo zagotoviti okrepitev. Račičp.
Na Inšpektoratu odgovarjajo, da ves čas opozarjajo na kadrovske težave, več kot to pa da je izven njihovega dometa.
V sindikatu so zaradi neaktivnosti vodstva opozorili tudi Ministrstvo za delo.
Na temo kadrovskih težav Inšpektorata je lani razpravljal tudi Odbor državnega zbora za delo.
Odbor je sprejel sklep, s katerim vlado poziva, naj zaposli 20 novih inšpektorjev. Vlada pa se je kasneje odločila, da razpiše zgolj 5 novih delovnih mest. Kje se je zataknilo, komentira Frančišek Verk iz Sindikata državnih organov Slovenije.
Račič pa opozarja, da manko novih zaposlitev ni edini kadrovski problem. Izkušeni delavci naj bi Inšpektorat zapuščali zaradi slabih delovnih pogojev.
Po drugi strani pa na Inšpektorat prihajajo neizkušeni kadri z Ministrstva za delo. Tako Račič.
Branka Knafeljc z Inšpektorata meni, da gre za običajno nihanje števila zaposlenih. V bistvu bi si ga želeli še več.
Pogost očitek sindikatov izven Inšpektorata je, da se je ta pod vodstvom Nataše Trček spremenil iz nadzornega organa v svetovalnico za delodajalce. Verk.
Tudi hišni sindikat je do poudarjanja svetovalne funkcije kritičen. Predvsem so nasprotovali vzpostavitvi delovne skupine za mediacijo, kar po njihovem ni naloga Inšpektorata.
V sindikatu sicer priznavajo, da delovna skupina ni zgolj plod dela glavne inšpektorice Nataše Trček, temveč tudi Ministrstva.
Spor glede svetovalne funkcije Inšpektorata se je pokazal lani pri ugotavljanju elementov delovnega razmerja pri delavcih v trafikah. Medtem ko je Nataša Trček v javnosti zatrjevala, da trafikanti pač ne izkazujejo vseh elementov delovnega razmerja, je sindikat pripravil ločeno mnenje. V njem zatrjuje, da tisti delavci v trafikah, ki ne zaposlujejo drugih oseb, izkazujejo vse elemente. Verk zato odgovornost za neaktivnost Inšpektorata polaga tudi na pleča Nataše Trček.
Za konec Verk izpostavi še neprimernost strankarske opredeljenosti glavne inšpektorice. Na prihajajočih volitvah Nataša Trček kandidira na Listi Marjana Šarca.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj