Koliko stane toplota?
Tiste malo bolj nepozorne prebivalce prestolnice, ki živite v stanovanjih, priključenih na sistem daljinskega ogrevanja, je morda presenetil znesek na majski položnici, ki so vam jo poslali iz podjetja Energetika Ljubljana. Z mesecem aprilom je namreč v veljavo stopil nov cenik toplotne energije, ki je prinesel približno 35-odstotno povišanje cen. Konkretneje – s približno 37 na skoraj 50 evrov na megavatno uro. Zaradi hladnega aprila se je Ljubljančanom to odrazilo tudi na bistveno višji položnici kot lani istega meseca. Zakaj je prišlo do tako visokega in nenadnega dviga in kako sploh pride do določitve cene toplotne energije?
V Sloveniji je po podatkih Agencije za energijo sistem daljinskega ogrevanja vzpostavljen v 51-ih občinah, pri čemer je največji delež v mestih. Najdaljše omrežje ogrevanja, dolgo približno 270 kilometrov, ima seveda Ljubljana, v osrednjem delu mesta pa oskrbuje okoli 64 tisoč stanovanj ali več kot tretjino občanov. Distributerjev energije je več, za tiste, ki obvladujejo največja omrežja, med katere spada tudi ljubljanska Energetika, pa velja, da opravljajo gospodarsko javno službo. Takšni distributerji cene toplotne energije ne določajo povsem samovoljno – cene so namreč podvržene regulaciji s strani Agencije za energijo, kot pojasni Mojca Španring, vodja sektorja za omrežne dejavnosti na agenciji.
Španring razloži, kako morajo distributerji toplote ob določitvah ali spremembah cene komunicirati z agencijo.
Poleg distributerjev, ki opravljajo gospodarsko javno službo, pa torej obstajajo tudi tržni distributerji, ki so ponavadi manjši, cene pa določajo po tržni logiki oziroma z odjemalci sklepajo pogodbe.
Kljub regulaciji cen je do podražitve prišlo razmeroma hitro. Primož Škerl, namestnik tehničnega direktorja Energetike Ljubljana, pojasni, da je bila podražitev posledica izrazitega povišanja tako imenovanega »variabilnega dela« cene toplote.
Variabilni del cene toplote je torej sestavljen iz cen energentov, kot sta zemeljski plin ali premog, ter emisijskih oziroma ogljičnih kuponov. Mojca Španring pojasni, katere stroške zajema drugi, fiksni del cene toplote.
Zelo pomemben dejavnik variabilnega dela cene toplote so tako imenovani emisijski kuponi. Gre za potrdila oziroma dovoljenja, ki podjetjem predstavljajo pravico do izpusta ene tone ogljikovega dioksida ali drugega toplogrednega plina. Cilj trgovanja z emisijskimi kuponi je ta, da se na dolgi rok zmanjšajo izpust ogljikovega dioksida, in sicer tako, da bi bili največji onesnaževalci prisiljeni v višje cene obratovanja in s tem postali nekonkurenčni.
Cena emisijskih kuponov je na evropskih borzah v prvi polovici letošnjega leta narasla za dvakrat in presegla 50 evrov na tono ogljikovega dioksida. V kolikor se bo ta trend nadaljeval, se bo variabilni del cene toplote še povečeval. Kot pove Španring, na agenciji emisijske kupone vidijo kot upravičen razlog za spremembo cene toplotne energije. Posebej zato, ker podjetja nimajo več toliko možnosti odkupa brezplačnih emisijskih kuponov, kot so jih imela v preteklosti.
Kakšen vpliv pa ima dvig cene emisijskih kuponov na znesek, ki ga plača odjemalec?
Kljub podražitvi je Ljubljana pri cenah daljinskega ogrevanja še vedno med najugodnejšimi mesti v Sloveniji. Najnižje cene sicer veljajo za območje Velenja zaradi bližine Termoelektrarne Šoštanj, ki pa je v zadnjih letih prav tako povečevala ceno dobave toplotne energije. Škerl pojasni, koliko na letni ravni plača povprečen odjemalec v Ljubljani.Trenutna podražitev se zdi relativno velika tudi zato, ker je bila cena ogrevanja leta 2020 zaradi nižjih cen energentov nižja kot leto prej.
Podjetje Energetika Ljubljana je medtem pri termoelektrani in toplarni v Mostah v procesu prehoda v novo plinsko-parno enoto, ki bo nadomestila dva najstarejša bloka na premog. Pričakovanja o tem, kdaj bo začela obratovati in kakšen učinek bi lahko imela, opiše Škerl.
Za gradnjo nove enote so se pri Energetiki Ljubljana odločili tudi na stari lokaciji toplarne v Šiški. Njen namen bo bolj učinkovita izraba zemeljskega plina za električno energijo in tehnološko paro, od katere bodo imeli korist sosedje v industrijski coni Šiška.
Glede na prihajajoče toplejše dni se z visokimi položnicami za daljinsko ogrevanje najbrž nekaj časa ne bomo ukvarjali, jih pa lahko vidimo v kontekstu okoljske politike, v skladu s katero naj bi Slovenija po smernicah Pariškega podnebnega sporazuma postopno opustila premog. Če ljubljanska Energetika investira v plinsko-parne enote, veliko večji izziv pri prehodu iz premoga denimo čaka Šaleško regijo s termoelektrarno v Šoštanju in velenjskim premogovnikom.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj