Mi gradimo zadružne domove, zadružni domovi gradijo nas!

Aktualno-politična novica
13. 1. 2022 - 17.00
 / OFFsajd

Občina Komen je v decembrski številki Burje, občinskega glasila, in na svoji spletni strani objavila idejno zasnovo tamkajšnjega kulturnega doma. Gre za različico projekta, pripravljeno v Studiu Uršič, ki predvideva rušitev dotrajanega zadružnega doma in izgradnjo novega objekta. V današnjem OFFsajdu bomo predstavili idejno zasnovo, ki je trenutno na mizi, pogledali v zgodovino 74 let starega zadružnega doma v Komnu in poskušali zaobjeti bistvo zadružnih domov, svojevrstnega jugoslovanskega povojnega unikuma.

Zadružni dom v Komnu je bil v okviru Zadruge zgrajen leta 1948 v štiridesetih oziroma oseminštiridesetih dneh, odvisno od tega, ali verjamemo poročanju časnikov ali pripovedovanju domačinov. Kot v znanstveni monografiji Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe piše etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka Jasna Fakin Bajec, je bil zadružni dom v Komnu prvi na Primorskem in tretji v Sloveniji. Postavili so ga vaščani, in sicer iz kamenja, zbranega na pogoriščih v Komnu, v sosednjih vaseh in javah, to je manjših kamnolomih. Notranjost so začeli urejati naslednje leto, ko so kraj kot prostovoljci obiskali mladi slikarji Ive Šubic, Boris Oblak in Janez Vidic. Plod njihovega bivanja pri domačinih sta postali dve stenski sliki oziroma poslikavi: prva upodablja zgodovino Komna od Osvobodilne fronte, druga kmečko življenje od pomladi do jeseni.

Danes prostore zadružnega doma zapolnjujeta Kosovelova knjižnica Sežana in Pihalni orkester Komen. Dvorana je namenjena raznim prireditvam, v pritličju pa se nahajajo še poslovni prostori. Zaradi opozoril o pomanjkljivostih in varnosti je komenska občina kot lastnica objekta že leta 2017 naročila izvedbo idejne zasnove prenove, pove Erik Modic, župan Komna.

Izjava

Celovita idejna zasnova rekonstrukcije zadružnega doma je bila nato izdelana leta 2020. Predvidevala je ohranitev obstoječih gabaritov in zunanjega videza stavbe z izjemo umestitve večje steklene površine na jugozahodnem pročelju. Projekt je občina junija istega leta predstavila na zboru vaščanov, na katerem pa so sklenili, naj se pripravi nova idejna zasnova za novogradnjo objekta – kulturnega doma Komen, ki bi bil energetsko varčen in prilagojen potrebam svojih uporabnikov.

Izjava

Razlog za preferiranje novogradnje pred rekonstrukcijo so po pojasnilih s komenske občine stroški. Obsežna statična in energetska prenova naj bi bila namreč dražja od rušenja zadružnega in gradnjo kulturnega doma. A na vprašanje, kakšna bi bila pravzaprav razlika v ceni, Modic odgovarja:

Izjava

Novogradnje so nekdaj bili tudi zadružni domovi, ki jim danes grozi, da bodo porušeni, če se tisti zapuščeni niso že sami zrušili vase. Od konca druge svetovne vojne do leta 1948 jih je bilo v okviru udarniških akcij na področju Jugoslavije dokončanih več kot devet tisoč. V Sloveniji je nova ljudska oblast načrtovala postavitev med 520 in 530 zadružnih domov. Udejanjenih je bilo približno 150, še mnoge pa so gradili. Kot razlaga Majda Širca, ustvarjalka dokumentarnih filmov na TV Slovenija in nekdanja kulturna ministrica, je šlo za pojav prostovoljnega udejstvovanja ljudi, ki na ruševinah niso gradili le svojih domov, temveč tudi skupnost, in mu danes ne moremo več biti priča.

Izjava

Na podeželju je zadružništvo vzniknilo, ker je oblast, ki je vodila vsestransko obnovo države, to organizacijsko obliko dojemala kot najprimernejšo za socialistično preobrazbo vasi.

Izjava

Kar se pri prenovi zadružnega doma v Komnu kaže kot nevralgična točka, je vprašanje, kako in če sploh ohranjati dediščino, ki jo tovrstni domovi predstavljajo. Za uvodoma omenjeni poslikavi Šubica, Oblaka in Vidica je denimo v igri možnost pretvorbe v digitalni zapis. Tega bi nato projicirali na steno novega doma, če bi trenutni dom porušili in zgradili novega. Zakaj poslikavi prispevata k posebnosti komenskega doma in kakšno je njeno mnenje o omenjeni rešitvi, nadaljuje Širca.

Izjava

Komenska občina je pri pripravi idejne zasnove stopila v stik z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, s katerega pa so jih obvestili, da ni nikakršnih kulturnovarstvenih pogojev in da kulturnovarstveno mnenje ni potrebno. Župan Modic sicer pojasni, da se je zavod pozneje še enkrat obrnil nanje.

Izjava

Vodja območne enote Nova Gorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Ernesta Drole izpostavlja, da z več kot le pozivi o ponovnem premisleku sami težko posežejo v projekt. Za to namreč nimajo pravne podlage.

Izjava

Kot zatrdi Modic, so za poslikavi trenutno odprte še vse možnosti, torej izdelava replik, digitalnega zapisa ali pa da se originala ohrani in da se ju premesti v nove prostore. Kakšna bo odločitev o sedaj predstavljeni idejni zasnovi, bo sicer jasno nekje do pomladi, ko bo občina lahko organizirala zbor vaščanov, ki ga zaradi epidemičnih razmer trenutno ni mogoče izvesti. Po Modičevih zagotovilih občina ne bo delovala mimo njihovega mnenja, ki ga vaščani že zdaj lahko podajo po navadni ali elektronski pošti. Vsekakor pa bo končna podoba projekta odvisna tudi od višine sredstev, saj petmilijonski proračun brez priliva evropskega denarja ne dopušča veliko manevrskega prostora.

Širca, ki zaključuje današnji OFFsajd, poudarja, da se v preteklosti z zadružnimi domovi včasih ni ravnalo najbolj smiselno in skrbno ...

Izjava

Naslovna fotografija: Zadružni dom v Komnu, 3. april 1949. Fotografijo je objavila Vaška skupnost Komen.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.