Oaze izza tančice
Poslanci v spodnjem domu britanskega parlamenta so podprli amandma na veljavni zakon proti pranju denarja, ki nalaga čezmorskim ozemljem monarhije, da vzpostavijo javne registre lastnikov, v davčnih oazah prijavljenih podjetij.
Čezmorska ozemlja pod britansko krono, ki so praviloma označena kot davčne oaze vključujejo Kajmanske otoke, Britanske deviške otoke, Bermudo, Anguillo, Gibraltar, Turks in Caicos, Monserrat in tako dalje.
Kar se je že prej vedelo, je postalo tudi javno dostopno, potem ko je množica medijev leta 2016 objavila tako imenovane Panamske dokumente v letu 2016. 11,5 milijonov dokumentov je razkrilo prakse utajevanja davkov prek oaz v Karibih in drugod. Prebiranje in preučevanje 1,4 terabajtov podatkov iz tako imenovanih Rajskih dokumentov oziroma Paradise Papers leto kasneje je dalo podobne zaključke.
Nekdanji britanski premier iz vrst konzervativcev David Cameron, je tako že leta 2013 na ekonomskem forumu v Davosu pozval k ukinitvi davčnih oaz po svetu.
Cameron se je sicer tri leta kasneje znajdel v zagati, ko je postalo jasno, da je njegov oče bil lastnik investicijskega sklada v Panami od katerega je tudi profitiral, ko je prodal lasten delež.
Torej, vse čisto, vse jasno.
Pet let po Cameronovem pozivu k dejanjem prek množice milijonarjev v Davosu, je britanski parlament ukrepal. Kot pojasni George Turner iz nevladne mreže Tax Justice Network, amandma ni bil po godu aktualni konzervativni vladi pod vodstvom Therese May.
Konzervativci od junija lani vladajo z manjšinsko vlado, za glasove pa se zanašajo na kolege iz vrst severnoirskih unionistov. Amandma, ki čezmorska ozemlja sili v večjo finančno transparentnost, je podprlo tudi več poslancev vladajoče stranke. Predlagatelja amandmaja sta bila Margaret Hodge iz Laburistične in Andrew Mitchell iz Konzervativne stranke.
Proti amandmaju so nastopili številni politiki iz štirinajstih čezmorskih ozemljih, ki jih bo nova ureditev najbolj prizadela. Organizacija vzhodno karibskih držav, krajše OECS, je v skupni izjavi opozorila, da Velika Britanija presega pooblastila, ko nalaga nova pravila za čezmorska ozemlja. Turner meni nasprotno.
Ben Cowdock iz Transparency International prav tako verjame, da britanski parlament ne presega pooblastil. Razume pa stališče karibskih ozemelj. Britanski deviški otoki, poznani tudi z angleško kratico BVI, so posebej glasno nastopili proti sprejetemu amandmaju. Po njihovem mnenju, čezmorska ozemlja ne kršijo nobenih mednarodnih obvez, javni register pa ni potreben.
Turner opozarja, da kljub nasprotovanju karibskih vlad, lokalno prebivalstvo na otokih ne čuti ugodnosti od finančnih tokov.
Cowdock dodaja kako London služi kot središče za številne investicije in transakcije, ki potekajo iz in v davčne oaze.
Organizacija vzhodno karibskih držav prav tako opozarja, da si njihova ozemlja še vedno niso opomogla od hude sezone orkanov, London pa jim s prenovljeno zakonodajo še dodatno otežuje položaj. Ni šlo pa niti brez omembe posebnih posesti britanske krone Jerseya, Guerneseya in Otoka Man. Te zaradi specifične ureditve Združenega kraljevstva niso dolžne slediti novim pravilom.
Predlagatelja zakona sta po uspehu med kolegi v spodnjem domu britanskega parlamenta že usmerila pozornost v omenjena ozemlja britanske krone za katere želijo enaka pravila kot za Britanske deviške otoke in ostale. Tako, Cowdock.
14 čezmorskih ozemelj ima sedaj 30 mesecev časa, da uredi javne registre in razjasni lastništva podjetij na njihovih ozemljih. Po mnenju Georgea Turnerja iz organizacije Tax Justice Network meni, da gre za predlog rok.
Ben Cowdock iz Transparency International priznava, da gre kompromis, a poudarja, da je mogoče le vredno počakati do konca leta 2020 na vzpostavitev javnih registrov.
Cowdock poudarja, da bomo šele videli koliko posameznikov je izbralo britanska čezmorska ozemlja zaradi dejstva, da je bil njihov denar tam skrit pred javnim očesom.
Izjava
Turner poudarja, da nova ureditev ne zagotavlja, da karibski otoki ne bodo več služili kot davčne oaze. Bo pa sistem vsekakor bolj transparenten kot sedaj.
Turner nedavno zaostrovanje odnosov med Rusijo in Veliko Britanijo vidi kot enega glavnih vzrokov za pospešeno delovanje proti praksam pranja denarja in utaje davkov znotraj monarhije. Zastrupitev nekdanjega dvojnega agenta Sergeja Skripala v Angliji četrtega marca, za katero Velika Britanija krivi Rusijo, je dodatno osvetlila prisotnost ruskega kapitala sumljivega izvora na Otoku.
Še pred zadnjim amandmajem, se je britanska vlada že konec aprila zavezala k nadaljnim ukrepom proti komanditnim družbam v škotski zakonodaji, poznane pod nazivom Scottish Limited Partnership. Pojasni Cowdock.
Zakonodaja, ki naj bi ustavila pranje denarja preko omenjenih družb je stopila v veljavo že junija lani. Kako uspešni bodo ukrepi na čezmorskih ozemljih bo jasno šele leta 2021.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj