Obrtniki za delavske pravice
Obrtniki so zopet na nogah. Tokrat ne zaradi previsokih obdavčitev, pretogih regulacij ali zapisov polkoalicijskih poslancev na Facebooku, temveč zaradi pokojnin. Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov, v katerem so mnogi varčevali, je namreč prejšnji teden izglasovala znižanje izplačil iz poklicnih pokojninskih zavarovanj za 30 odstotkov. Po mnenju uprave je takšen ukrep potreben za dolgoročno zagotovitev solventnosti sklada zaradi znižanja izplačil iz državne blagajne. Varčevalci znižanje kakopak tretirajo kot krajo privarčevanega premoženja. Celotna zgodba pa sega - kot toliko tematik v domačem političnem prostoru - v čas po drugi svetovni vojni.
V obdobju po nastanku Federativne ljudske republike Jugoslavije in kasneje SFRJ obrtniki niso bili vključeni v državni pokojninski sistem. Zato je leta 1956 nastal Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov, danes znan kot Sklad obrtnikov in podjetnikov. Aktivni obrtniki so vanj vlagali, upokojeni pa prejemali pokojnine. Razloži predsednik uprave Sklada Bojan Jean.
Sklad je deloval po principu dokladnosti, kar je v jedru današnjih težav. Princip dokladnosti pomeni, da sklad vplačanih sredstev ni vlagal v kapitalske naložbe - kar bi v samoupravni Jugoslaviji sicer težko počel - temveč so prilivi aktivnih obrtnikov neposredno financirali pokojnine upokojenih. Na podoben način deluje tudi trenutni državni pokojninski sistem.
Tovrstni pretočni sistem je za omogočanje izplačevanja pokojnin potreboval tudi konstanten priliv vplačil. Težava je nastopila, ko je država obrtnike od leta 1965 naprej pričela vključevati v državni pokojninski sistem. Vplačila v Sklad obrtnikov in podjetnikov so se sicer še nekaj časa nadaljevala, a so sčasoma pričela usihati, ker po novem državno zavarovani obrtniki niso imeli več potrebe po ločenem pokojninskem zavarovanju. Z zniževanjem prilivov je bilo oteženo tudi izplačilo nekdanjim varčevalcem.
Da bi rešila ta problem, je država leta 2000 sprejela zakon, s katerim je sofinancirala izplačevanje pokojnin obrtnikom, ki so varčevali v Skladu obrtnikov in podjetnikov pred letom 1983.
A težave s tem ni bilo konec. Obrtniki, ki so bili sicer od leta 1965 vključeni v državni pokojninski sistem, so bili do izplačila pokojnin upravičeni šele po 15 letih. Zato je v vmesnem obdobju veliko število obrtnikov nadaljevalo tudi z vplačevanjem v sklad.
Tako je nastala generacija obrtnikov, ki so hkrati vplačevali tako v državno pokojninsko blagajno kot v Sklad obrtnikov in podjetnikov. Zaradi plačevanja dveh premij zdaj zahtevajo tudi izplačilo pokojnin iz obeh virov. Nadaljuje Bojan Jean.
Država pa se z izplačevanjem dvojnih pokojnin ne strinja. Leta 2016 je tako državni zbor sprejel spremembo zakonodaje, s katero je po lastnem prepričanju razjasnil obveznosti države. Od takrat država sofinancira izplačilo pokojnin varčevalcem v skladu le do trenutka, ko so bili ti vključeni v državni pokojninski sistem. Obrtniki po drugi strani zahtevajo, da jim država sofinancira izplačilo pokojnin iz sklada do smrti, saj so za to plačevali tudi dvojno premijo.
Zahteva posameznikov, ki so vplačevali dvojno premijo, da prejemajo tudi pokojnino iz obeh naslovov, je seveda razumljiva. Hkrati pa se odpira vprašanje, kako je sklad računal, da bo te pokojnine lahko izplačal - oziroma če želimo odgovornost prenesti na posameznika, kako so s tem računali vplačevalci. Po tem, ko so bili obrtniki že vključeni v državni pokojninski sistem, je bilo namreč jasno, da se bodo prilivi, ki so za delovanje pretočnega dokladnega sistema ključni, zmanjševali.
V vsakem primeru pa je po spremembi zakonodaje leta 2016 v skladu zazevala 72 milijonov evrov velika luknja. Z znižanjem izplačil države s 6 milijonov evrov na zgolj 600 tisoč evrov letno sklad svojih dolgoročnih obveznosti do varčevalcev ne more več poravnavati. Višino primanjkljaja opiše predsednik uprave sklada Bojan Jean.
V Skladu obrtnikov in podjetnikov napovedujejo nadaljnja pogajanja z državo glede višine sofinanciranja, prav tako ne izključujejo sodnih postopkov. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, katere člani so tudi varčevalci v skladu, predlagajo, da se sredstva in obveznosti sklada prenesejo na državni Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer pa se država ne strinja. Nadaljnje korake bodo predstavili prihodnji torek.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj