Otoki brez izhoda

Otoki brez izhoda

Oddaja
25. 4. 2018 - 17.00
 / OFFsajd

Grška vlada je ponovno uvedla tako imenovane geografske restrikcije na prosilce za azil z grških otokov. Spomnimo, da je prejšnji teden odmevala novica o odločitvi najvišjega grškega upravnega sodišča, da prekliče veljavo odločitve grške službe za azil, ki je vse prosilce za azil, ki so prišli na katerega od grških otokov iz Turčije, za časa obravnave azilne prošnje omejila na bivanje na otoku. Takšna politika zadrževanja se je uveljavila hkrati z dogovorom med Evropsko unijo in Turčijo o vračanju migrantov iz grških taborišč na turško obalo. Odhod s petih grških otokov, kjer so postavljena taborišča, je nemogoč, po pričevanjih pa izhodov migrantov iz Lesbosa, kjer je največ zaprtih ljudi, skorajda ni.

Zaradi prepovedi zapustitve otokov do zaključka azilne prošnje, kar običajno traja eno do dve leti, so tako imenovani “hotspoti” ali žariščne točke postala koncentracijska taborišča na zunanji evropski meji. Največji takšen “hotspot” je taborišče Moria na otoku Lesbos, ki je bil zgrajen za nastanitev 2000 ljudi, vendar pa tam že daljši čas biva okoli 7000 azilantov. Ker na otokih niso zagotovljene ustrezne bivanjske razmere, je tako lani pozimi zaradi podhladitve umrlo 13 ljudi, pogosti pa so tudi pretepi in samopoškodovanja. V razmerah, v katerih je močno otežen dostop do hrane, vode, higiene, prostora za spanje in pravne pomoči, so začeli spontano vznikati protesti in zahteve po dostojnih razmerah za življenje.

Lani julija se je v taborišču Moria zgodil eden večjih protestov. Skupina migrantov je okupirala evropsko pisarno za azil, nato pa se je protest preselil pred vrata taborišča. Na mesto protesta so oblasti poslale policijske enote, ki so protest nato nasilno končale. Eno uro po umiritvi razmer so na področje taborišča Moria prišle še specialne enote, ki so obkolile prostor in napadle tam bivajoče migrante. Napad je bil osredotočen na afriški del taborišča, kjer je policija med drugim odvrgla solzivec v zaprte prostore in pretepala ljudi. Raciji je nato sledila aretacija 35 afriških prosilcev za azil. 30 od aretiranih je bilo razseljenih po različnih zaporih, po desetih mesecih pripora pa se je pretekli teden na Hiosu proti njim začelo sojenje. Tja se je z Lesbosa prestavilo, saj je Hios manjši otok, brez podpornih skupin. Sojenje in spremljajoče nasilje policije imata očitno politično funkcijo utišanja protestov migrantov na otokih. Kaj se je dogajalo na zadnjem sojenju, pojasni Helene iz migrantske skupnosti City Plaza.

Izjava.

V petek ta teden pa se začne tudi drugo pomembno sojenje proti migrantom, ki se upirajo represivnim ukrepom oblasti v Grčiji. Gre za primer osmih Alžircev, ki so bili osem mescev zaprti v administrativnem priporu, torej brez zločina, v zaporu Petoru Ralli v Atenah. Ko so pri direktorju zapora zaradi obravnave zahtevali avdienco, jih je skupina policistov v zaporu brutalno pretepla. Sledila je tožba proti Alžircem z očitkom napada na policiste, čeprav videoposnetki varnostnih kamer kažejo drugačno sliko.

Izjava.

V nedeljo je bil nasilno končan protest afganistanske skupine v glavnem mestu Lesbosa Mitilene, ki je pet dni okupirala glavni trg in zahtevala boljše razmere in svobodo gibanja izven otokov. Manifestacija se je končala, ko so skupino napadli pripadniki nacionalistične skupine Patriotsko gibanje in na migrante začeli metati kamenje, petarde in bakle. Med skupinama je prišlo do pretepa, deset ljudi pa je bilo zaradi poškodb hospitaliziranih. Dogajanje pojasni član Observatorija begunske in migrantske krize v Egejskem morju na Lesbosu.

Izjava.

Po končanju protesta je policija nasilno evakuirala protestnike nazaj v taborišče, med njimi pa je bilo 120 aretiranih in obtoženih nelegalne okupacije prostora. Policisti pa niso aretirali nobenega od napadalcev iz fašistične skupine, ki je nasilni napad na protestnike organizirala.

Izjava.

Odločitev upravnega sodišča, da razveljavi omejitev gibanja za migrante na otokih, je vlila omejen optimizem, da bi se lahko razmere izboljšale, četudi ta odločitev ne bi veljala za tiste, ki so že tam. Zadnja odločitev vlade, da ponovno uveljavi geografske omejitve in da bodo azilne prošnje še naprej obravnavane na otokih, pa ob povečanih prihodih pomeni nova trenja in spopade. Prav tako pa ministrstvo za migracije sprejema zakonodajo, ki bi tem geografskim omejitvam zagotovila podlago v grški zakonodaji.

Izjava.

Grška vlada kot razlog za ponovno uveljavitev omejitve gibanja, potem ko je nasprotno odločilo sodišče, opravičuje z razlogom, da brez tega uveljavljanje dogovora med Evropsko unijo in Turčijo ne bo mogoče. Vlada je lani pridobila 1,3 milijarde evrov sredstev za namene upravljanja migracij in upravičeni so sumi, da za odločitvijo vlade stojijo pritiski vrha Evropske unije in centralnih držav, da z regulacijo migracij nadaljujejo represivno politiko v imenu varnosti in gospodarske stabilnosti.

Izjava.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness