Povprečnine in pavšali

Premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta s predstavniki občinskih združenj minuli teden dosegla dogovor o višini povprečnine za prihodnji dve leti in o dodatnem financiranju stroškov dela v javnih zavodih. Boštjančič, ki od odstopa Sanje Ajanović Hovnik začasno vodi tudi Ministrstvo za javno upravo, je ocenil, da z dogovorom nihče ne more biti povsem zadovoljen, a so vsi zadovoljni s tem, da so ga sklenili. Povprečnina, torej znesek na prebivalca, primeren za financiranje zakonsko določenih nalog občin, bo po dogovoru v naslednjih dveh letih znašala 725 evrov. Letos povprečnina znaša 700 evrov na prebivalca, dvig pa bo državni proračun stal okrog 70 milijonov evrov letno.

Poleg dviga povprečnin bo vlada v prihodnjem letu namenila dodatnih 20 milijonov evrov, v letu 2025 pa 34 milijonov evrov za kritje višjih stroškov dela v občinah. Kot navajajo na Skupnosti občin Slovenije, znani kot SOS, bo ta denar porabljen za dvig plač v javnih zavodih. Dodatna sredstva se bodo med občine porazdelila po formuli, ki so jo pripravili na SOS, po kateri bo država občinam razdelila denar glede na delež plač njihovih javnih zavodov v njihovi primerni porabi. V absolutnih zneskih bodo tako največ dobile največje občine, ljubljanska skoraj petino vseh 20 milijonov evrov. Končni dogovor precej odstopa od predhodnih predlogov občinskih zvez, a kot pove novomeški župan Gregor Macedoni, so pogajanja potekala v težkih razmerah z ozirom na potrebo po sanaciji škode, ki so jo povzročile poplave.

Macedoni

Povprečnine, ki jih država namenja občinam, so doslej določali na dvoletni ad hoc ravni. Po izračunih SOS-a povprečni stroški občin za izvajanje zakonskih nalog od leta 2014 vsako leto presegajo povprečnine za dobrih 60 evrov na prebivalca. Občine vseskozi poudarjajo, da s tako določeno povprečnino ne bodo več zmogle izvajati vrste občinskih nalog, med katere spadajo financiranje predšolske vzgoje, primarnega zdravstva in komunalnih služb. Na letošnjih pogajanjih z vlado so Skupnost občin Slovenije, Zveza občin Slovenije in Zveza mestnih občin Slovenije predlagale dvig povprečnin na skoraj 800 evrov za leto 2024 in na 825 evrov za leto 2025. Boštjančič je ta predlog takoj zavrnil in predlagal, naj za leti 2024 in 2025 povprečnine kar ostanejo pri 700 evrih. To je vodilo v razdrobitev predlogov občinskih zastopnikov. Začetek pogajanj opiše sekretar Združenja mestnih občin Slovenije, Miloš Senčur.

Senčur

Predlogi treh občinskih organizacij so se razlikovali na sledeč način: v Skupnosti občin Slovenije so predlagali dvig povprečnin na 750 evrov in 45 milijonov evrov dodatkov. Združenje občin Slovenije je predlagalo zgolj dvig povprečnin na 763 evrov brez dodatkov, saj bi po njihovem »dodatni pavšali štrleli iz obstoječega sistema financiranja«. V Zvezi mestnih občin Slovenije so predlagali dvig povprečnin na 730 evrov in 70 milijonov evrov dodatkov. Na mestnih občinah kakopak menijo, da so prav mestne občine v obstoječem sistemu najbolj oškodovane in da morajo vsako leto zagotoviti skupaj od 100 do 150 milijonov evrov sredstev za pokritje primanjkljaja z naslova povprečnin. Senčurja smo vprašali, ali bi predlaganih 70 milijonov evrov zares pokrilo celoten primanjkljaj občin.

Senčur

Po dveh mesecih prerekanja in neskladja predlogov so občine z vlado dosegle dogovor o dvigu povprečnin na 725 evrov na prebivalca in pa o izplačilu 20 milijonov evrov dodatkov v letu 2024 ter 34 milijonov evrov v letu 2025. Kako bo porazdeljenih teh 20 milijonov evrov prihodnje leto?

Senčur

Zveza mestnih občin je predlagala tudi obuditev starega načina kategorizacije občin na tri vrste: mestne občine, občine s sedeži upravnih enot in ostale občine. Predlog podrobneje predstavi Senčur. 

Senčur

Kakšen je bil odziv drugih občinskih organizacij na ta predlog?

Senčur

V petek so zahod in sever države prizadele nove poplave, zlasti na območju Baške grape in Škofje Loke. Z novo škodo bodo potrebna tudi dodatna sredstva za sanacijo. Kljub temu Senčur ostaja prepričan, da se bo vlada Roberta Goloba držala dogovora z občinami brez dodatnih rezov namenjenih sredstev.

Senčur