Predlog zakona o socialnovarstvenih dodatkih

Predlog zakona o socialnovarstvenih dodatkih

Aktualno-politična novica
4. 10. 2016 - 17.00
 / OFFsajd

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga spremembo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki bi za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinilo zaznambe na nepremičninah in obveznost vračila prejemkov iz dediščine. Zakonska novela je sicer še v medkoalicijskem usklajevanju, tako da lahko doživi še kakšno spremembo, vendar po sedanjem besedilu naj država ne bi več pridobivala nazaj izplačanih sredstev iz prejemnikove dediščine. Prav tako bi ukinili zaznambe prepovedi odtujitve na nepremičninah v njegovi lasti, če v njej biva in vrednost nepremičnine ne presega 120.000 evrov.

Torej če nekdo biva v nepremičnini, ki je vredna manj od 120.000 evrov in prejema varstveni dodatek ali oziroma in denarno socialno pomoč, njegovim dedičem ne bo treba vračati prejetih sredstev. A tudi prejemniki, ki imajo v lasti nepremičnino vredno več od določenega zneska, bodo lahko zaprosili za pomoč brez zaznambe na nepremičnini in obveznosti vračila, vendar za največ dve leti. Po tem roku ministrstvo meni, da lahko prejemnik reši svojo stisko z aktivacijo nepremičnine.

Tako se večinoma izničujejo zakonske rešitve, ki so stopile v veljavo leta 2012. Ali to pomeni spremembo paradigme socialne politike? Vesna Leskovšek s Fakultete za socialno delo:

Izjava.

Novela zakona je že naletela na kritike, da je nepravična in da krši načelo enakosti pred zakonom. Kljub začetnim zagotovilom ministrice Anje Kopač Mrak, da bo zakon tudi retrogradno ukinil dolžnost vračanja prejemkov, je takšna rešitev izpadla iz trenutnega besedila. Poleg tega novela ne spreminja ureditve pri starostnikih, ki jim občine pokrivajo oskrbo v domovih za starejše. V teh primerih se bo še vedno moralo vračati iz dediščine. Leskovšek:

Izjava.

Kot smo že dejali, nova zakonska rešitev večinoma odpravlja zakon, ki je stopil v veljavo leta 2012 v ozračju vsesplošnega obsojanja prejemnikov:

Izjava.

Temeljna paradigma takratnega zakona je bila, da bi posameznik moral sam poskrbeti za svojo eksistenco in da bi se moral najprej nasloniti na svoje potomce pri zagotavljanju dostojnega življenja. Poleg tega so rešitev videli tudi v tem, da bi ljudje, ki zaradi nizkih dohodkov niso sposobni vzdrževati svojih nepremičnin, te aktivirali, torej jih prodali in se preselili v manjša stanovanja. Vesna Leskovšek:

Izjava.

Približno 54.000 ljudi prejema denarno socialno pomoč, medtem ko je prejemnikov varstvenega dodatka dobrih 10.000. To je štirikrat manj kot leta 2012, ko je varstveni dodatek prejemalo čez 46.000 upokojencev. Razlog za takšen upad ne tiči samo v strahu, da bi zanamce obremenili z vračanjem pomoči, ampak tudi v takrat sprejeti rešitvi, da bodo o izplačilu dodatkov odločali centri za socialno delo in ne več Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje kot do tedaj. CSD-ji so namreč po novem poleg višine pokojnine upoštevali tudi dohodke zakonca, prihranke, nepremičnine v lasti in tako dalje.

Izjava.

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness