Težave s štetjem
Odkar je le nekaj mesecev pred zaključkom mandata odstopil predsednik vlade Miro Cerar in je postalo jasno, da bomo odšli na predčasne državnozborske volitve, skoraj ne mine dan brez takega ali drugačnega volilnega presenečenja. Presenečajo zanimive koalicijske povezave, medstrankarski prestopi, dvomljive medstrankarske podpore kandidatnih list in število novih strank, ki želijo na volitvah 3. junija prevzeti vodenje države. Predvsem pa letošnje volitve zaznamujejo zapleti s kandidatnimi listami, ki smo jim bili priča skoraj dnevno.
Stranke so imele predvsem težave s spoštovanjem spolnih kvot, pojavile so se tudi liste z mrtvimi kandidati in kandidatko, ki je želela kandidirati na dveh listah. Liste so bile zaradi nespoštovanja volilnih določil o kvotah v nekaterih volilnih enotah v celoti zavrnjene, kar je spodbudilo razpravo o kršenju pasivne volilne pravice ostalih kandidatov in aktivne volilne pravice državljanov, ki bi listo želeli podpreti. Težave z vlaganjem list so imele zlasti manjše in novonastale stranke. Izpostavile so problem kratkih rokov za vlaganje kandidatur in bile kritične do Državne volilne komisije.
Da je bila odločitev DVK pravilna, je v štirih zadevah potrdilo Vrhovno sodišče. Dve stranki sta se pritožili tudi na Ustavno sodišče, ki je o eni pritožbi že odločilo in pritrdilo Vrhovnemu sodišču in Državni volilni komisiji.
Ravno Državna volilna komisija je bila deležna številnih kritik o neustreznem postopanju. Kaj je vloga DVK v volilnem postopku in zakaj očitki o neustreznem ravnanju niso na mestu, pojasni direktor Dušan Vučko.
Zavračanje kandidatnih list je v pristojnosti volilnih komisij posameznih volilnih enot. Zoper njihovo odločitev je možno sprožiti volilni spor, o katerem odloča Vrhovno sodišče.
Glavni problem kandidatnih list je predstavljalo spoštovanje spolnih kvot. Zakon določa, da mora biti na vsaki listi posamezen spol zastopan vsaj v 35-ih odstotkih. Zakonsko ureditev pojasni Jurij Toplak z mariborske pravne fakultete.
Spor je nastal, ker so si liste in DVK ter Vrhovno sodišče različno razlagali ureditev. Razlike v razumevanju in katera razlaga je po njegovem pravilna, razloži Toplak.
Kako pa zavrnitve list zaradi nespoštovanja kvot vidijo stranke, ki so jim liste zavrnili? Franc Kangler iz Združene desnice.
Združena levica - Demokratična stranka dela se je spopadala z ravno obratnim problemom, saj je imela na listi preveč ženskih kandidatk. Več, Franc Žnidaršič.
Z doseganjem kvot so imeli težave tudi v Stranki slovenskega naroda, kjer jim je preglavice povzročalo tudi kandidiranje umrlega kandidata. Tako Miha Majc.
Državna volilna komisija je želela zaplete preprečiti že pred vlaganjem, zato je pripravila tabelo, ki jasno pokaže, koliko kandidatov vsakega spola mora stranka predlagati, da bo zadostila zakonskim zahtevam.
Stranke so si enotne, da je trenutna ureditev, po kateri se zaradi nespoštovanja kvot lista v celoti zavrne, neustrezna, in si želijo, da bi bilo listo mogoče popraviti. Pritrjuje jim Toplak, ki svoje stališče utemelji s primerjalnim pregledom ureditev ostalih evropskih držav, saj je
Kot problematično v strankah izpostavljajo tudi trenutno ureditev, ki za vlaganje list predvideva kratke roke. Tako Majc.
Zaradi kratkih rokov in, po njihovem, neustavnega Zakona o volitvah v Državni zbor nameravajo na Ustavnem sodišču vložiti pobudo za presojo zakona. V prizadetih strankah ne izključujejo niti možnosti pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kaj bi tak postopek in morebitna ugotovitev nepravilnosti pomenila, za konec današnjega Offsajda pove Toplak.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj