Trg z medikamenti
V Državnem zboru je 60 poslancev podprlo neprimernost novele zakona o zdravilih za nadaljnjo obravnavo in s tem na hitro končalo parlamentarno pot zakonskega predloga, ki ga je v zakonodajni postopek poslal Državni svet. Novelo, ki jo v Državnem svetu pripravil sekretar Sindikata državnih organov Drago Ščernjavič, so podprli le 4 poslanci, medtem ko je večina menila, da je treba področje urediti znotraj celovitejšega zakona o lekarniški dejavnosti.
Predlagatelj zakona v imenu Državnega sveta Ščernjavič je s predlagano novelo želel predvsem opozoriti na anomalije, ki jih v lekarniški dejavnosti dopušča obstoječa zakonodaja. Po njegovem mnenju na trgu z zdravili vlada precej nereda in nepreglednosti.
Državni svet je v noveli zakona med drugim predlagal spremembe 105. člena, s katerimi bi lekarnam onemogočil, da se ukvarjajo s trgovino z zdravili na debelo. Da je vertikalno povezovanje deležnikov v lekarniški dejavnosti dejstvo, potrjuje tudi predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Drago Miran Golub, ki pa ob tem opozarja, da so za ureditev tega področja potrebne celovitejše zakonske spremembe.
Po mnenju Ščernjaviča vladajo nepravilnosti tudi na področju cene zdravil in njihovega določanja.
Nepravilnosti, ki so se nakopičile na področju lekarniške dejavnosti, so potrdile tudi pristojne službe in uradi. Tako je Javna agencija za varstvo konkurence pri analizi trga z zdravili denimo detektirala monopoliste na tem področju. Gre za povezovanje med farmacevtskimi podjetji veletrgovci z zdravili Kemofarmacija, Salus, Fermadent in Gopharm.
Druga poglavitna sprememba, ki jo je vseboval predlog novele zakona o zdravilih, je ohranitev laboratorija za zdravila, ki preverja kakovost zdravil, v okviru Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Trenutna zakonska ureditev ga je namreč premestila v okvir Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, kar je naletelo na številna strokovna nasprotovanja. Proti premestitvi laboratorija je protestirala Fakulteta za farmacijo in njen dekan Borut Božič, sama poteza pa je povzročila tudi zaplete v zvezi z akreditacijo laboratorija.
Ena od možnih rešitev nastalega položaja bi po mnenju sindikalista Ščernjaviča bila tudi, da bi laboratorij za zdravila prešel pod zdravstveno zavarovalnico.
Tokratna pobuda za spremembe zakona o zdravilih je sicer že sedma, njena zavrnitev pa ob dejstvu, da so enako usodo doživele tudi ostale, ne preseneča pretirano. Ob tem je zakon o lekarniški dejavnosti star že skoraj 23 let in kot tak po mnenju stroke na več področjih zastarel. Drago Miran Golub.
Golub ob tem ocenjuje, da do hitrejših sprememb ni prišlo tudi zaradi pomanjkanja politične enotnosti in volje ter dejstva, da je bilo dolgo časa mesto ministra za zdravje izpraznjeno.
Vsakršne spremembe na tem področju po oceni Ščernjaviča ovirajo tudi različne interesne skupine in lobiji, ki jim obstoječe stanje zaradi neposrednih koristi seveda odgovarja.
Politika na vsakršne pobude po spremembah zakona ostaja imuna, vse to pa po mnenju Ščernjaviča v zdravstveni blagajni povzroča nove luknje.
Poslanci so se sicer ob današnji zavrnitvi predloga novele zakona o zdravilih pred tem na odboru za zdravstvo izrekli, da se to področje uredi v okviru celovitejšega zakona. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc je konkretne rešitve napovedala za konec leta, te pa naj bi jasno opredeljevale pravila igre na lekarniškem trgu. Tudi s prepovedjo vertikalnega povezovanja in z izenačitvijo položaja lekarniških ponudnikov. V tem duhu celovitejše spremembe podpira tudi lekarniška zbornica Slovenije. Z njenim predsednikom Dragom Miranom Golubom današnji Offsajd tudi zaključujemo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj