Trpeli so naši gozdovi

V sklopu lokalnih OFFsajdov aktualnopolitične redakcije Radia Študent se danes, kot izdaja že naslov, podajamo v gozdove. Pa ne v partizane, temveč h koreninam, pod lubje, k podlubnikom oziroma lubadarjem, ki so v nekaterih delih Slovenije močno spremenili podobo pokrajine.

Pri nas živi okoli 90 vrst podlubnikov, ki večinoma naseljujejo iglavce. Med njimi povzročajo največ škode v gozdovih jelovi, borovi in smrekovi podlubniki, ki so odgovorni za praktično ves sanitarni posek, ki se ga v Sloveniji izvaja zaradi žuželk, kar znaša tretjino celotnega sanitarnega poseka. Posvetili se bomo predvsem smrekovim podlubnikom, saj drevju daleč največ poškodb povzročata šesterozobi in osmerozobi lubadar - slednji nosi latinsko ime Ips typographus, v pogovornem jeziku pa sta znana kot mali in veliki smrekov lubadar. Da bi razumeli, kako lahko majhni hrošči človeka prisilijo v posek celotnih gozdnih zaplat, smo govorili z doktorico Majo Jurc, profesorico s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali, ki deluje v okviru Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Jurc predstavi življenjski krog lubadarja.

Izjava

Značilnost lubadarja je, da se pojavlja v gradacijah oziroma namnožitvah. Do namnožitev v velikem številu, torej prenamnožitev, prihaja najpogosteje po naravnih ujmah. V tem tisočletju smo pri nas prenamnožitev beležili v letih 2005 in 2016, torej dve leti po hudi suši ter po žledolomu, ki mu je kasneje sledilo še več vetrolomov. Poleg klimatskih sprememb pa na razmnoževanje lubadarja - ne samo pri nas, ampak tudi drugod po svetu - ugodno vplivajo tudi otoplitve.

Izjava

Kot pojasnjuje Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, krajše ZGS, je pri preprečevanju širjenja lubadarjev pomembno njihovo zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.

Izjava

Od hitrosti ukrepanja je odvisna tudi kakovost lesa in njegova nadaljnja predelava. Zato se lastnikom gozdov pri odstranjevanju bolnih dreves splača pomujati.

Izjava

V letu 2019 so v Sloveniji zaradi škodljivih žuželk, primarno lubadarja, posekali za 1,34 milijona kubičnih metrov lesa, večinoma smrekovega, največ na gozdnogospodarskih območjih Bleda, Kočevja in Slovenj Gradca. Ta območja ostajajo žarišča lubadarja, vendar se njegova gradacija umirja in prehaja v latentno fazo. V letošnjem letu so tako v sklopu sanitarne sečnje zaradi lubadarja do 5. avgusta posekali 440 tisoč kubičnih metrov lesa. Ko temu dodamo še ostalo sanitarno sečnjo, dobimo številke - približno šest milijonov kubičnih metrov -, ki jih domača lesna industrija ne zmore obvladovati. Zakaj je temu tako in kaj se zgodi s presežki slovenskega lesa?

Izjava

Izvoz slovenskega lesa je sicer potekal že pred žledolomom, vendar se je razmerje po letu 2014 pomembno spremenilo, ne le zaradi lastnih presežkov, temveč tudi zaradi razmer na mednarodnem trgu.

Izjava

Državni zbor je na aprilski izredni seji s 86-imi glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona, ki uvaja dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja podlubnikov po naravnih ujmah. Novela zakona olajšuje upravni postopek v zvezi z odločbami o sanitarni sečnji ter skrajšuje postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev gozdnogospodarskega načrta v primeru naravne nesreče v gozdu. A kot poudarja Oražem, gre narava svojo pot in se uravnava sama, na kar se bomo morali zaradi klimatskih sprememb prej ali slej navaditi - primer človekovega posega in naravne samosanacije so tako prav lubadarji.

Izjava