OD CEKINOV SE ZVRTI

Domače novice začenjamo nikjer drugje kot v štajerski prestolnici, kjer je danes potekala inavguracija novega rektorja Mariborske univerze. Zdravko Kačič, ki je rektorske posle začel opravljati že junija letos, je ob inavguraciji povedal, da je za ustvarjalno delo na univerzi potreben akademski mir, zaposleni pa morajo svoje delo razumeti kot poslanstvo, in ne le poklic.

Poleg rektorja je zbrane poslušalce, med njimi tudi pred kratkim izvoljenega predsednika državnega zbora Dejana Židana, nagovoril še Bojan Žekš, svetovalec predsednika republike. Ta je poudaril, da so med cilji vodenja univerze kakovostno raziskovalno delo in pedagoška dejavnost, mednarodno sodelovanje in dobra komunikacija z oblastmi. Žekš je Kačiču v luči dogodkov, ki so se odvijali med Tičarjevim vodenjem univerze, zaželel mirne plovbe in enakomernega vetra.

Nadaljujemo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer je v zadnjih tednih precej prahu dvignila novica o povezavi med armenskim zdravilcem in študijo, pod katero je bila podpisana Andreja Barle Lakota. Policija je raziskave v zvezi s spornimi študijami začela preiskovati že marca letos, nedavno pa so začeli še s hišnimi preiskavami zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, česar so osumljene štiri osebe. Med torkovimi hišnimi preiskavami so policisti zasegli dokumentacijo, elektronske naprave, zavarovali pa so tudi podatke na elektronskih medijih.

Študije, zaradi katerih potekajo preiskave, so zelo podobne knjigam, katerih avtorica je nekdanja državna sekretarka na ministrstvu, Andreja Barle Lakota. Vendar pa je bilo plačilo v vrednosti 70.000 € leta 2009, v času Lukšičevega ministrovanja, nakazano romunskemu zdravilcu in ezoteriku Rubenu Papianu. Policija zaradi morebitne zlorabe položaja preiskuje še Gregorja Mohorčiča, ki je leta 2009 vodil Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

V Portorožu se prav danes, v sredo, začenjajo 24. Slovenski kemijski dnevi, ki se jih bo udeležilo približno 160 raziskovalcev in strokovnjakov. Na konferenci ne sodelujejo le slovenski strokovnjaki, ampak tudi strokovnjaki s pomembnih evropskih inštitutov - Inštituta Maxa Plancka v Nemčiji in Univerze v Trstu.

V Novem mestu so tekoče leto evropske kulturne dediščine posvetili Leonu Štuklju, olimpioniku, ki se je tam rodil leta 1898. S Štukljevim letom tako obeležujejo tudi 120. obletnico njegovega rojstva. Priložnost so v novomeški občini izkoristili za zbiranje finančnih sredstev. Pokrovitelji, med katerimi prednjačijo novomeška podjetja, so nabrali skoraj 100.000 €, četrtino od tega je namenjenih novomeškim osnovnim šolam.

V tujih novicah pa o posilstvih v šolah. Pred dnevi je bil razkrit še en primer skupinskega posilstva v šoli v mestu Dehradun, glavnem mestu severnoindijske zvezne države Utarančal. Novica je posebej boleča, ker je bilo v zakrivanje posilstva vpleteno tudi vodstvo šole, ki je deklici zagrozilo z izključitvijo, če bi spregovorila o dogodku.

Šestnajstletnica je posilstvo prikrivala približno mesec dni, ko so jo sprejeli v bolnico zaradi hude slabosti. V bolnišnici so potrdili dekličino nosečnost in ji predpisali “zdravila, ki naj bi poskrbela za prekinitev nosečnosti”. Dekličini starši so bili o dogodku obveščeni po telefonu. Vodstvo šole in štirje storilci so bili pred nedavnim aretirani, pričakuje se sojenje.

Napadi na deklice v Indiji so problematični ne le zaradi neposrednih posledic, pač pa tudi zato, ker še utrjujejo prepričanje, da je izobraževanje deklic slabo in nepotrebno. Čeprav se je pismenost med ženskami v Indiji drastično izboljšala, je 50 odstotkov presegla šele leta 2001.

Nigerijski izobraževalni sistem je v težavah. Nigerija je ena od držav z najnižjim deležem otrok, vključenih v izobraževalni sistem. Poleg tega, da je število otrok, ki so deležni šolanja, nizko, je težavna še vrsta izobrazbe - na severu države je namreč približno 12 milijonov otrok vpisanih v medresse, verske šole, za katere kritiki trdijo, da otrok ne pripravlja na življenje. Javni izobraževalni sistem je močno podfinanciran - Združeni narodi predlagajo, da države v razvoju za izobraževanje porabijo 25 odstotkov letnega proračuna, Nigerija pa za izobrazbo nameni le 7,1 odstotka proračuna. Izobraževanje v Nigeriji ima pestro zgodovino - do leta 1976 je bilo močno pod vplivom britanskih kolonialnih sil, po kolonialni nadvladi pa je bilo izobraževanje oteženo zaradi strahu vsakokratne vojaške oblasti, da bi izobraženci glasno in utemeljeno nasprotovali vojaškim intervencijam. Danes se v izobraževanje v Nigeriji mešajo že omenjeni Združeni narodi, pa tudi Bill Gates, ki vodje oblikovanja izobraževalnih programov rad okrca, ker ne investirajo dovolj v človeški kapital.

V Turčiji je predsednik Erdogan zadovoljen z zadnjimi spremembami na področju izobraževanja, ki jih uvaja njegova Stranka za pravičnost in razvoj. Zadnje spremembe v šolstvu ocenjuje kot bolj demokratične in take, ki ne bodo več orodje v rokah ideologov. Po mnenju Erdogana je danes največja težava otrok težava s koncentracijo, ki izhaja iz dejstva, da je “Turčija v resni mednarodni zasedi”. Stranka za pravičnost in razvoj je otrokom priskrbela učbenike in elektronske table in spremenila trajanje osnovne, srednje in višje srednje šole v obliko 4 + 4 + 4.

V kotu učilnice je danes stala
Zala