S SKVOTI NAD REZE

Neoliberalne reforme na področju visokega šolstva in izobraževanja nasploh so postale del našega vsakdana. Tako doma kot širom po Evropi in svetu smo lahko priča denarni podhranjenosti na področju izobraževalne in razsikovalne dejavnosti, ukinjanju programov, ki ne prinašajo dodane vrednosti, ter prekarizaciji delavcev v izobraževanju. Ob dejstvu, da Univerza že dolgo ni več prostor kritične refleksije in analitičnega mišljenja, situacija že sama po sebi kliče k nujnosti samoorganiziranja in nenehnega preizpraševanja delovanja Univerze in prav tako vsesplošne politične klime.

Marsikje smo tako lahko priča rojstvu študentskih gibanj, ki se primeža neoliberalnih lovk zavedajo in ga problematizirajo, predvsem zaradi dejstva, da ga na vsakodnevni ravni občutijo na lastni koži. Boj se ponavadi manifestira v obliki protestov, manifestacij, agitacije in alternativnega izobraževalnega procesa. Gibanje De Nieuwe Universiteit oziroma Nova Univerza iz Amsterdama pa je pri tem šlo še korak dlje in v duhu nizozemske kulture skvotanja izvedlo kar nekaj zasedb. O amsterdamskih tovariših smo že poročali, saj se je vse začelo v letu 2014 z zasedbo nekoč študentskega prostora »Het Spinhuis«, ki po poskusu evikcije in dobljenih pravnih bitkah še danes služi kot avtonomen študentski prostor, odprt vsakomur. Gibanje De Nieuwe Universiteit je sicer nastalo šele nekoliko kasneje, z zasedbo amsterdamskega rektorata oziroma Maagdenhuisa, o čemer smo prav tako poročali.

A kljub njihovim prizadevanjem in zahtevam se ni spremenilo veliko. Rezi se nadaljujejo in kot rak širijo v vse spore družbe, Univerza v Amsterdamu pa je še vedno pod hierarhičnim vodstvom majhne birokratske elite, ki ima pred očmi zgolj maksimizacijo profita. Tako so študentke in študenti iz De Nieuwe Universiteit predvčerajšnjim zasedli prazen del administrativne stavbe Univerze, ki ni bil v uporabi prav zaradi rezov in premeščanj osebja. O razlogih za takšno odločitev spregovori aktivist Ruus:

klik

Zanimalo nas je, zakaj kot središčni prostor politične organizacije niso uporabili že obstoječega avtonomnega študentskega prostora, priborjenega pred enim letom. Aktivist Ruus nam pojasni različne namembnosti prostorov:

klik

Univerza v Amsterdamu se je že odzvala z zdaj že klasičnim argumentom proti zasedenim prostorom; območje, ki so ga zaskvotali naj namreč ne bi ustrezalo standardom požarne varnosti. V preostalih prostorih stavbe imajo svoje pisarne tudi delavci univerze, vodstvo le-te pa naj bi s takšnimi potezami skušalo ustvariti konflikt med profesorji in študenti. Več o tem aktivist Ruus:

klik

Profesorji so torej spregledali namere vodstva in se študentom v njihovih zahtevah pridružili. V duhu domače nezainteresiranosti študentske populacije nad podobnimi progresivnimi gibanji nas je zanimalo tudi, kakšen odnos imajo do gibanja študentje, ki vanj niso vključeni. Govori aktivist Ruus:

klik

Gibanje in njihovo skvotersko akcijo so podprle tudi številne druge organizacije, med drugim sestrska organizacija The University of Colour, ki se zavzema za dekolonizacijo univerze in manj evropocentrične kurikulume. Medtem pa so se uradne študentske predstavniške organizacije do dogajanja ogradile. Tega smo prav tako vajeni v Sloveniji, vendar na Nizozemskem očitno ne gre za načelno nestrinjanje, temveč zgolj za piarovsko preračunavanje. O tem več Ruus:

klik

Nizozemski aktivisti in aktivistke pa iz zaskvotanega prostora že planirajo nadaljne akcije. Prvi korak na poti do dekolonizirane univerze ter brezplačnega in emancipatornega izobraževalnega sistema jim predstavlja vsedržavni protest, ki se kani zgoditi 17. novembra. Ta datum so izbrali prav zaradi dejstva, da je 17. november mednarodni dan študentov. V De Nieuwe Universiteit upajo, da bo letošnji mednarodni dan študentov prvi v sklopu letnih protestov, hkrati pa delajo tudi na večji povezanosti z drugimi študentskimi gibanji znotraj Nizozemske. V medijih se namreč prioretizira Univerzo v Amsterdamu in akcije tamkajšnjih gibanj, kar pa daje študentom in študentkam širom Nizozemske lažen občutek, da se borijo zgolj za lokalne spremembe. A De Nieuwe Universiteit ima seveda pred očmi večje cilje:

klik

De Nieuwe Universiteit je, kot smo lahko slišali, primer dobre prakse na točki upora proti komercializaciji in korporatizaciji izobraževalnega procesa. Njihova borba in uspehi progresivnim gibanjem širom Evrope in sveta sporočajo, da so spremembe mogoče, če se jih lotimo na pravilen način in z jasno zastavljenimi cilji pred očmi. S taktičnimi akcijami skvotanja so vodstvenim organom poslali jasno sporočilo, hkrati pa s tem na svojo stran pridobili tudi marsikaterega profesorja. Gibanje iz dneva v dan raste, saj se v njem zavedajo, da je temeljne spremembe mogoče doseči zgolj z mednarodnim povezovanjem vseh progresivnih segmentov družbe.