BIOGORIVA IN NETOPIRJI

BIOGORIVA IN NETOPIRJI

Aktualno-politična novica

Skupina ameriških znanstvenikov je nedavno razvila novo metodo sinteze biodizla. Na splošno v proizvodnji biodizla obstajajo določene pomanjkljivosti. Ena izmed izrazitejših je predvsem velika količina glicerola, ki nastaja kot stranski produkt pri reakciji predelave rastlinskih olj v biodizel.

Glicerol je sicer do neke mere uporaben v kozmetiki in za pripravo razstreliv. Toda odkar poteka proizvodnja biodizla v večjih količinah, glicerola nastane toliko, da ga smatramo za nezaželen produkt. V nadaljevanju predstavljena nova metoda pridobivanja biodizla pa se nastanku glicerola pri reakciji povsem izogne.

Rastlinska olja se je do zdaj pretvarjalo v biodizel z reakcijo z metanolom in Lewisovo kislino kot katalizatorjem. Pri novem postopku pa so raziskovalci uporabili kovinsko katalizo, ki je v organski kemiji zaradi svoje učinkovitosti v zadnjih letih vse bolj popularna. Tudi pri tej reakciji nastanejo nekateri stranski produkti, a so bolj koristni od glicerola.

Opisana raziskava se biogoriv ni dotaknila v širšem pomenu, a naj za zaključek dodamo, da je ena izmed prednosti biogoriva, da njegova uporaba ne povzroča presežka toplogrednih plinov. Vemo pa, da se pri sami proizvodnji tvori veliko toplogrednih plinov. Ob tem je tudi znano, da so za proizvodnjo biogoriv potrebne precejšnje obdelovalne površine. Te bi bile sicer lahko namenjene pridelavi hrane, ali pa bi se tam ohranilo naravno okolje.

 

O novostih v raziskavah oglašanja netopirjev smo pisali že lansko leto, a nam tudi letos ne dajo spati. V novi raziskavi, izvedeni na Inštitutu Maxa Plancka za ornitologijo in na Univerzi Ludwig Maximilian v Münchnu, so merili, kako na sporazumevanje med dvema netopirjema vplivajo zvoki iz okolice. Netopirji so zelo socialne živali. Pri sporazumevanju, lovu in orientaciji po prostoru se zanašajo predvsem na ultrazvočne signale, ki se odbijajo od predmetov v okolici. Zaradi te zelo specifične lastnosti bi lahko zvočno onesnaženje mest močno vplivalo na številčnost urbanih populacij.

Do rezultatov je raziskovalna skupina prišla z opazovanjem vedenja netopirja vrste Phyllostomus discolor in modela za zaznavo signala. Spremljali so klice med dvema netopirjema ob prisotnosti šuma v obliki signalov na različnih frekvencah. Višja ko je bila jakost šuma na frekvenci, enaki klicu netopirja, glasnejše je bilo njegovo oglašanje. Če pa se frekvenci nista prekrivali, hrup ni imel tako velikega učinka na glasnost netopirjev.

Pojav, ko se oglašanje živali ojača glede na hrup v okolju, imenujemo Lombardov refleks in je že bil dokazan pri različnih pticah in sesalcih, med drugim tudi pri človeku. Poleg Lombardovega refleksa pa je bil klic netopirja ob šumu prekrivajoče frekvence tudi daljši in večkrat ponovljen. Spremljanje dveh netopirjev hkrati je raziskovalkam in raziskovalcem omogočilo, da so izmerili tako oddajanje kot tudi sprejemanje signala. Rezultati kažejo, da netopirji za zaznavo signalov iz okolja upoštevajo vse tri osnovne lastnosti signala, in sicer njegovo jakost, trajanje in vzorec oziroma redundanco.

 

O gorivih sva se z netopirji pogovarjala vajenec Jure in Urša.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness