»Ta dobre bakterije«

»Ta dobre bakterije«

Aktualno-politična novica
17. 3. 2020 - 14.00

Danes boste tudi na Radiu Študent zopet poslušali o okužbah. Vendar se ne bomo pogovarjali o virusnih, temveč o bakterijskih okužbah, ki jih lahko za razliko od virusnih zdravimo z antibiotiki. Uporaba antibiotikov pa se je v zadnjem času razširila na vse konce in kraje, zato je postala bakterijska odpornost nanje resen problem. Zaradi širjenja odpornosti so se namreč pojavile bakterije, ki so odporne proti vsem poznanim antibiotikom. O tem problemu smo na Radiu Študent že večkrat govorili.

 

Prav problem odpornosti bakterij pa je spodbudil študente farmacije, medicine in mikrobiologije, da so organizirali medštudijski kongres (R)evolucija bakterij. Gostili so najrazličnejše strokovnjake, ki so predavali o bakterijski evoluciji, mehanizmih rezistence in zdravstvenem bremenu odpornosti bakterij. Da kongres ni ostal le črnogled, pa smo na koncu poslušali tudi predavanje o razvoju novih terapij v boju proti bakterijskim okužbam.

 

Potencialno novo metodo zdravljenja okužb z rekombinantnimi probiotiki nam je na kongresu predstavil profesor Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Predavanje je pričel s podrobnejšo predstavitvijo, kaj so protimikrobne učinkovine. Ob teh besedah po navadi vsi pomislimo na neke kemijske ali biološke spojine, nihče pa ne pomisli, da so to lahko tudi probiotiki, torej za nas dobre črevesne bakterije.

 

V oddaji Osem metrov frekvence smo v preteklosti o črevesni mikrobioti že govorili. V mikrobioti naših prebavil namreč najdemo skoraj desetkrat več bakterij, kot je celic našega telesa. Torej smo mi dejansko samo ena velika vreča za bakterije. Znanost se v zadnjem času čedalje bolj zaveda, kako pomembna je sestava bakterij v našem črevesju. To nam je profesor Štrukelj dobro predstavil na primeru indeksa telesne mase.

 

IZJAVA

 

Poleg za nas koristnih bakterij lahko v črevesju najdemo tudi oportunistične bakterije. Za te je značilno, da zdravim ljudem ne povzročajo nevšečnosti. Problem se pojavi po določenih zdravljenjih, ko uničimo veliko število mikrobov v črevesju. Takrat damo oportunistom prostor in hrano. Posledično se ti začnejo veselo razmnoževati, mogoče sprostijo še kake toksine, ki nam lahko začnejo resno škodovati.

 

Črevesna mikrobiota je močno povezana z našimi možgani, poleg tega pa lahko močno vpliva tudi na naš imunski sistem.

 

IZJAVA

 

Če pogledamo vse bakterije v našem črevesju, je probiotikov in mlečnokislinskih bakterij v našem črevesju zelo malo, vendar so zelo pomembne.

 

IZJAVA

 

Marsikje lahko slišimo, da je priporočljivo jemati probiotike že prvi dan jemanja antibiotikov. Vendar so na ljubljanski Fakulteti za farmacijo ugotovili, da temu ni vedno tako. Nekatere probiotične bakterije lahko namreč fizično vežejo določene antibiotike, kar zna biti problematično, saj potem absorbirana koncentracija antibiotika ni dovolj velika.

 

V črevesju najdemo naravno prisotne prebiotike in probiotike. Začeti moramo z ločitvijo med njimi. Prebiotiki so hrana za probiotične bakterije in skupaj z njimi predstavljajo neko naravno zaščito organizmom. Ta zaščita deluje na več nivojih. Prvič, probiotiki izločajo zaviralne molekule, ki preprečujejo prekomerno naseljevanje patogenov. Probiotiki lahko tudi zasedejo mesta patogenom in jim jemljejo prostor. Če se patogen sploh ne more vezati na steno črevesja, je to že velik plus za organizem. Prav tako probiotiki jemljejo hrano patogenom, hkrati pa absorbirajo toksine, ki jih patogeni izločajo. Posredna prednost probiotikov pa je tudi aktivacija imunskega sistema, kar pomeni, da se naše telo lažje sooči s patogenom.

 

Potencialno uspešno protimikrobno terapijo predstavljajo rekombinantni probiotiki, ki na svoji površini izražajo protimikrobne peptide, to so krajša zaporedja aminokislin. Ti so sicer tudi naravno pogosto prisotni na površini probiotikov, ampak z dodajanjem rekombinantnih peptidov lahko protimikrobno učinkovitost probiotika močno povečamo.

 

Prednosti probiotikov pred antibiotiki v boju proti mikrobnim okužbam nam na primeru Salmonelle predstavi profesor Štrukelj.

 

IZJAVA

 

Pomembna ovira pri uporabi rekombinantnih probiotikov pa je, da sodijo med gensko spremenjene organizme, ki so v Evropi zelo strogo regulirani. Zato so na Fakulteti za farmacijo naredili obvoz. Namesto, da bi spremenili DNK probiotikov tako, da bi proizvajali določen protein, so ta protein proizvedli z drugimi rekombinantnimi bakterijami. Izolirane proteine so nato dodali nerekombinantnim probiotikom, ki sami sicer ne morejo proizvajati teh proteinov. Proteini so se usidrali na membrano nerekombinantnih probiotikov. Uporaba takih probiotikov z usidranimi proteini pa ni problematična, saj take bakterije ne sodijo med gensko spremenjene organizme, ker njihova DNK ni bila spremenjena. 

 

Profesor Štrukelj je predavanje zaključil s še zadnjo potencialno uporabo rekombinantnih probiotikov. Pomagajo lahko namreč pri razvoju teranostikov. Teranostiki so lahko hkrati terapevtiki in diagnostiki, v tem primeru za črevesne okužbe. Potujejo lahko po črevesju, prepoznavajo problematična območja in se tam zadržijo in zdravijo.

 

Rekombinantni probiotiki torej lahko odpirajo veliko novih možnosti za zdravljenje in diagnostiko različnih bakterijskih in nekaterih virusnih okužb. Vendar, kot smo že povedali, rekombinantne probiotike uvrščamo med gensko spremenjene organizme, ki so v Evropi močno regulirani in je treba z njimi ravnati pazljivo.

 

Z bakterijami se je revolucionirala Dora.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness