Biovreme

Verjetno ste na vprašanje odgovorili pritrdilno. To niti ni presenetljivo, je pa znanstveno težko utemeljiti in določiti točno število ljudi, na katere vplivajo vremenski dejavniki. Podatki o razširjenosti se namreč zbirajo na podlagi samoocenjevanja posameznika in posameznice, največ pa se z omenjeno temo ukvarjajo v Nemčiji. Tamkajšnji raziskovalci in raziskovalke so leta 2022 objavili članek, v katerem ugotavljajo, da naj bi se vpliv vremena na ljudi v Nemčiji skozi leta zmanjševal. Po njihovih podatkih je bil leta 2021 delež posameznikov, občutljivih za vreme, šestinštirideset odstotkov. Leta 2013 in 2001 pa sta bila ta deleža petdeset ter štiriinpetdeset odstotkov. 

Raziskovalno področje, ki proučuje vpliv vremena na bolezenska stanja posameznika, imenujemo medicinska meteorologija oziroma biometeorologija. Biovreme pa je ožja veja biometeorologije, definirana kot vpliv vremena na počutje in razpoloženje živih organizmov. Danes pa se bomo osredotočili predvsem na njegov vpliv na človeka.

Ko govorimo o vplivu vremena na človeka, je ta različen glede na to, kje na svetu smo in v kakšni klimi živimo. Več o tem pove magistrica in raziskovalka Tanja Cegnar iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

Izjava

Na dovzetnost posameznika za vremenske spremembe vplivajo različni dejavniki. Krivo je lahko zdravstveno stanje osebe, onesnaženost zraka ali celo tip osebnosti. Po sedaj zbranih podatkih o obiskovalcih posvetovalnic za vremensko občutljive v Avstriji je večja pojavnost vremenske občutljivosti zaznana pri ljudeh, starih med štirideset in petdeset let. Za vreme so bolj občutljivi otroci, prebolevniki bolezni in kronični bolniki. Seveda pa so vremensko bolj občutljivi tudi tisti posamezniki, ki so bolj samokritični in nepotrpežljivi, saj ni nujno, da je za njihovo razpoloženje krivo samo vreme. Koliko pa je dejansko vremensko občutljivih ljudi? Odgovarja Cegnar.

Izjava

Na človeški organizem stalno vplivajo dejavniki iz okolja, kot sta recimo UV-sevanje in onesnaženost zraka. Vsi lahko občutimo njun vpliv, a vremensko občutljivi posamezniki ta vpliv začutijo hitreje in bolj intenzivno. Bolezenski simptomi se lahko kažejo kot glavoboli, težave s koncentracijo in razdražljivost, čemur rečemo občutljivost za vreme. Ob hitro spreminjajočem se vremenu se največkrat pojavijo nihanja v krvnem tlaku in motnje v delovanju gibal. Bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal pa največkrat prizadenejo tiste, ki so občutljivi za toplotne obremenitve. Vreme lahko tudi okrepi nekatere bolezenske znake, na primer revmo.

Zelo težko je identificirati bolnike in njihove vzroke za vremensko občutljivost. Znanstvene skupine vseeno raziskujejo povezave med vremenom in bolezenskimi vplivi na telo. Denimo, nemška raziskovalna skupina je leta 2022 objavila članek o raziskavi povezave med vremenom in pojavnostjo glavobolov. Pregledali so dnevnike osemindevetdesetih bolnikov in bolníc, ki so zapisovali trajanje, intenzivnost in pojavnost glavobolov. Njihove zapise so primerjali s preteklimi napovedmi biovremena. Ugotovili so, da obstajajo majhna, a opazna odstopanja od povprečne vrednosti predvsem v poletnih mesecih.

Začetnica biovremenskih napovedi pri nas je bila meteorologinja Maja Vidmar, danes pa sekcijo biovreme lahko zasledimo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, in sicer pod vsakodnevno vremensko prognozo. Poleg napovedi vpliva na vremensko občutljive ljudi sta zraven še napoved UV-indeksa in poročilo o prisotnosti cvetnega prahu v zraku. Več informacij o aktualnem napovedovanju biovremena v Sloveniji nam zaupa sogovornica Tanja Cegnar.

Izjava

Merilna mesta cvetnega prahu delujejo v Mariboru, Ljubljani, Lendavi in Izoli. Biometeorologija se v Sloveniji uporablja še v druge preventivne namene, kot denimo v pomoč voznikom za preprečitev nastanka nesreč. 

Zanimivo je, da se je človek z vprašanjem, o vplivu vremena, ukvarjal že pred več kot štiri tisoč leti. Vse skupaj se je začelo že pri Babiloncih, ki so spremembe v duševnem in telesnem počutju povezali s spremembo vremenskega stanja. Tudi Hipokrat je na podlagi svojih opazovanj in zapiskov kasneje dognal, da se pojavnost alergij in vnetij poveča, ko je vreme toplejše, pri hladnem vremenu pa naj bi se pojavilo več krčev in kolik. To naj bi držalo še danes – s toplejšim vremenom in večjo vlažnostjo zraka se poveča pojavnost sezonskih alergij.

Z namenom združevanja znanstvenic in znanstvenikov s tega področja je bilo leta 1956 na Bavarskem ustanovljeno združenje International Society of Biometeorology. Čez eno leto pa je pričela izhajati publikacija Journal of Biometeorology. Osnova za biometeorološke raziskave je še danes uporaba statističnih metod korelacije med vremenskimi razmerami in spremembami zdravstvenega stanja. Raziskave so sprva zajemale le področje Evrope in Severne Amerike, a so se skozi leta razširile tudi na preostale kontinente. 

Raziskovalne skupine tako proučujejo vpliv vremena, elektromagnetnega sevanja in v zraku prisotnih kemičnih ter bioloških onesnaževal – ne zgolj na človeka. Ena izmed najstarejših vej biometeorologije je tudi agrometeorologija, veda, ki raziskuje vplive pojavov v ozračju na kmetijstvo. Več o tem razloži sogovornica.

Izjava

Za tolmačenje in lažje razumevanje biovremena mora zainteresiranec oziroma zainteresiranka sprva usvojiti določene izraze v vremenoslovju in nato predvideti, kako bodo določeni pojavi na nas vplivali. Eden takšnih primerov je razumevanje ciklona in anticiklona. Ciklon oziroma hladna fronta prinese močan veter in nevihte, temperatura pada, zračni pritisk pa se viša. Topla fronta oziroma anticiklon pa prinese dež, višjo temperaturo in nižji zračni pritisk. In prav suh zrak, naraščajoča temperatura in nizek zračni pritisk vplivajo na nastanek glavobola pri nekaterih vremensko občutljivih posameznikih. Seveda pa je lahko glavobol tudi posledica stresa, dehidracije ali drugih bolezenskih stanj. 

Za vremensko pogojene tegobe obstaja nešteto možnih zdravljenj, a najlažje, in verjetno najceneje, je, če si znamo pomagati sami. Torej sta najboljše zdravilo samoopazovanje in uporaba zdravilnih zelišč in rastlin, ki lahko pomagajo pri določenih težavah, odvisnih od vremena. Mednje štejemo glog, ki pomaga pri omotici, nihajočem krvnem pritisku in srčno-žilnih težavah. Zanimiv pa je tudi hmelj, ki učinkuje pomirjevalno in pomaga odpraviti nespečnost.

Spremembe temperature in zračnega pritiska, padavine ter oblačnost so parametri, ki največkrat vplivajo tudi na naše počutje. Vsaka fronta tako prinese spremembo zračne gmote, to pa spremeni celotno vremensko dogajanje. Vremensko pogojene težave naj bi bile bolj očitne v prehodnih mesecih, torej jeseni ali spomladi, zaradi pogostejših in bolj očitnih sprememb vlage, temperature in pritiska v zraku. Če nas v poletju 2023, kot tudi v daljni prihodnosti, čaka tako spremenljivo vreme, kot smo ga imeli junija, potem se vremensko občutljivim ljudem ne obeta nič dobrega.

Da vreme vpliva nanjo, meni Jana.

Slika: Antična predstava o povezanosti vremena in zdravja (medicinsko-meteorološka povezava), najdena v priročniku z naslovom Biovreme (Alois Machalek)