Ne bit teslo, beri Teslo

Recenzija izdelka

Vrtimo se skozi neskončni prostor z nepojmljivo hitrostjo, vse okoli nas se vrti, vse se premika, vsepovsod je energija. Mora obstajati način, da si omogočimo neposrednejši dostop do te energije. Potem bo človeštvo s svetlobo, pridobljeno iz medija, z energijo, pridobljeno iz njega, z vsako obliko energije, pridobljeno brez truda iz vselej neizčrpnih shramb, napredovalo z ogromnimi koraki.

Tako se glasi eden izmed citatov Nikole Tesle, ki ga lahko najdemo v sveže natisnjeni drugi izdaji knjige Problem povečevanja človeške energije s posebnim ozirom na pridobivanje energije sonca, ki jo je napisal Tibor Hrs Pandur in je aprila letos izšla pri založbi ZRC. Približno dve leti po tem, ko je knjiga prvič izšla, se je na knjižnih policah Radia Študent materializirala še druga izdaja taistega čtiva, tokrat v razširjeni in dopolnjeni obliki. No, pa tudi z malo mehkejšimi platnicami. Tako kot prva izdaja tudi ta knjiga vsebuje prevod istoimenskega traktata, ki ga je Nikola Tesla objavil leta 1900 in ki ga spremlja še izčrpna študija, tokrat obsežnejša za skoraj 140 strani

Nikola Tesla v svojem delu razdeli problem povečevanja človeške energije v tri glavne sklope. Prvi med njimi se navezuje na osnovne dobrine, ki jih človek potrebuje za preživetje – to sta seveda pitna voda in hrana – drugi sklop pa se navezuje na organizirano vojskovanje. Tretji in skoraj najpomembnejši podproblem pa za Teslo predstavlja zagotavljanje virov energije. Pri tem poleg kritike fosilnih goriv in tedanje industrije predstavi tudi svoje predloge za rešitev omenjenih problemov. Med njimi sta seveda samogibni motor, ki naj bi energijo črpal iz tako imenovanega etra oziroma okoljskega medija, ter brezžični prenos energij, ki ga je uspešno vzpostavil na postaji Wardenclyffe.

Recenzija knjige Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle in spremne študije Tiborja Hrs Pandurja
 / 16. 10. 2019

Prevod Teslovega dela, ki je z izjemo nekaj tiskarskih popravkov v novi izdaji ostal nespremenjen, smo na radiofrekvenčnih valovih Radia Študent dodobra obdelali že ob prvi izdaji knjige. Veliko več sprememb pa je v novi izdaji doživela spremna študija, ki jo je napisal Tibor Hrs Pandur. Študija poskuša bralcu demistificirati Teslovo razmišljanje ter ga umestiti v širši kontekst področja energetike. Nalogo je izpeljal precej uspešno, saj je besedilo napisano tako, da je dostopno tudi tistim, ki nimajo poglobljenega znanja o elektrotehniki. Pri tem tudi ni skrbi, da bi vas na kakšni izmed strani prestrašila kakšna nepričakovana matematična enačba.

V novi izdaji je spremna študija razširjena z dodatnimi raziskavami bratov Jamesa F. in Kennetha L. Coruma, do katerih po besedah avtorja ob pisanju prve izdaje sam še ni imel direktnega dostopa. Te pa so ključne za razumevanje Teslovih tehnologij v kontekstu sodobnega elektroinženirstva, saj temeljijo na danes splošno sprejetih principih elektrotehnike, ki v obdobju Teslovega dela še niso bili odkriti*

V primerjavi z analizami in rekonstrukcijami bratov Corum pa študija tako kot v prvi izdaji vsebuje tudi alternativnejše razlage delovanja Teslovih tehnologij. Najbolj famozne med njimi so denimo interpretacije Erica P. Dollarda, človeka, ki je vsem zagrizenim teslologom in navdušencem nad tehnološko komuno Project One zagotovo znan. Te interpretacije v nasprotju z interpretacijami bratov Corum odstopajo od uveljavljenih teorij, kot sta denimo Maxwellova teorija elektromagnetizma in Einsteinova relativnostna teorija. Namesto njih se v osrčju teh interpretacij skriva tako imenovani eter oziroma okoljski medij, ki ga je Tesla v svojih časih zagovarjal. 

Čeprav alternativne interpretacije niso popolnoma v skladu z danes uveljavljenimi teorijami elektrotehnike, pa so pomembne za razumevanje Teslovih patentov, saj natančneje sledijo principom, ki jim je sledil tudi Tesla. Eden izmed takih principov, ki je tudi omenjen v knjigi, je denimo longitudinalna-dielektrična valovna oblika, ki jo je odkril Tesla, vendar ni bila nikoli širše priznana v znanstvenem kolektivu. Ravno Eric P. Dollard pa je na podlagi svojih alternativnih interpretacij na koncu uspešno rekonstruiral delujoč Teslov oddajni sistem.

Kljub različnim nivojem uveljavljenosti interpretacij Teslovih del, ki jih Pandur citira v svoji spremni študiji, pa so te, vsaj po mnenju recenzentke, predstavljene na konkreten, razumljiv in uravnotežen način. Pri tem pa nas avtor nič hudega sluteče privede do spoznanja, da pri analizi Teslovih tehnologij vse poti na koncu vodijo v Rim. Če na tem mestu kar citiramo avtorja: Za te raziskovalce tako ni več osnovno vprašanje, ali je postaja Wardenclyffe delovala, temveč na kakšne načine vse je lahko delovala.

Izrazit kontrast med pristopi, ki vodijo k istemu konsenzu – to je, da Teslovi izumi delujejo! – pa bralca spomni na lepoto znanosti, ki je po svoji naravi vedno odprta za reinterpretacije in nova odkritja. Ob recenziji prve izdaje smo se vprašali: Kako je Tesla lahko imel o toliko stvareh prav, ko pa se je obenem s stališča moderne znanosti o toliko rečeh motil? Ob branju tokrat dopolnjenih analiz bratov Corum, ki sledijo modernim teorijam elektromagnetizma, postane v novi izdaji odgovor na zastavljeno vprašanje malo bolj jasen. Tesla je imel prav, ker je pisal o stvareh in pojavih, ki so bili vedno prisotni. Tako kot se skozi čas spreminjajo interpretacije v leposlovju, pa se je s časom spreminjalo tudi razumevanje obstoječih pojavov v znanosti – v smislu “magija je le znanost, ki je še nismo odkrili”.

V tokratni izdaji pa žal ne smemo pričakovati tudi obširnega izbora Teslovih patentov, ki so sicer z nekaj pravilnimi kliki dostopni na internetu. Namesto teh lahko tokrat v prilogi najdemo pisma Nikole Tesle in Roberta Underwooda Johnsona, Teslovega prijatelja in takratnega urednika Century Magazina. V njih lahko kot zanimivost preberemo izvlečke korespondence med Teslo in Johnsonom iz obdobja nastajanja traktata Problem povečevanja človeške energije. Pisma nam omogočajo intimnejši vpogled v samo stanje in razmišljanje Tesle ob pisanju dela.

Čeprav je misel, da bi imeli dostop do Teslovih patentov v fizični obliki, precej zapeljiva – ob pravi kvaliteti papirja bi lahko zvesti sledilci teslologije rekli, da je malodane erotična – pa odsotnost patentov med branjem zares ni niti malo pogrešljiva. Spremna študija je namreč na več mestih podprta z izvlečki patentov, ki bralcu omogočajo lažjo vizualno predstavo konceptov, o katerih teče beseda. Pri tem pa za boljše razumevanje besedila ni treba listati do točno določene strani, točno določenega patenta, saj vizualizacije neposredno spremljajo besedilo. 

Poleg tega ne smemo zanikati možnosti, da bi lahko vključitev patentov tudi v novo izdajo celo škodila publikaciji mogočne bukve. Če bi knjigi, ki ima že sama po sebi skoraj 600 strani, dodali še stotine strani patentov, bi lahko namreč v očeh nekaterih državnih organov čtivo skoraj že kategorizirali kot težko orožje – ne samo zaradi intelektualne teže, temveč tudi zaradi fizične mase. 

Tibor Hrs Pandur, Andrej Detela in Andrej Lukšič o delu Nikole Tesle in politični ekonomiji ekološke inovacije
 / 29. 12. 2019

Kakorkoli, tako kot pri recenziji prve izdaje tudi tokrat stojimo za trditvijo, da predelano čtivo še vedno ostaja avtoritativno delo na področju teslologije. Ob novih spremembah spremne študije bi si upali reči, da še toliko bolj. V nasprotju z limonado pa je Teslovo delo tudi po več kot sto letih še vedno osvežujoče – tako z znanstvene kot družbene perspektive. Če ne zaradi samoobrambe, pa se splača knjigo obdržati pri roki zato, ker je super odskočna deska za spust v globine okoljskega medija, Teslovih inovacij ter na koncu tudi alternativnih rešitev energetske problematike, s katero se soočamo danes.

 

Po etru v neznano še naprej plava Rebeka.

 

 

ki v obdobju Teslovega dela še niso bili odkriti  principi na katerih temeljijo interpretacije bratov Corum so bili v času Teslinega raziskovanja že odkriti, vendar niso bili še tako splošno priznani, kot so v modernem elektro inženirstvu. Pri tem je bila Maxwellova teorija objavljena leta 1873, Einsteinova teorija relativnosti pa leta 1905.

Naslovna fotografija: izsek slike Gustava Doréja Babilonski stolp

Aktualno-politične oznake: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Opa! 😍

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness