JEZIKOVNI MEHANIKI

Mednarodna raziskovalna skupina je v reviji Science objavila članek, v katerem je proučevala povezavo med človeško sposobnostjo uporabe pravil skladnje in uporabe mehanskih orodij.

Znano je, da pri ljudeh obstaja soodvisnost med sposobnostjo ustrezne rabe orodij in zmožnostjo razumevanja skladenjskih pravil. Raziskovalna skupina je želela podrobneje preučiti vzroke za to povezavo na ravni delovanja možganov.

V dvodelni študiji je sodelovalo 244 udeleženk in udeležencev. Raziskovalci in raziskovalke so jim postavljali naloge, s katerimi so testirali njihovo razumevanje skladnje, v drugem poskusu pa so preverjali njihove motorične sposobnosti. Predložili so jim stavke, ki so vsebovali enake pojme, razlikovali pa so se v skladenjski strukturi. Nato so jim predložili končni stavek, ki je preverjal njihovo razumevanje testnih stavkov, hkrati pa se je meril reakcijski čas njihovega razumevanja informacije glede na težavnost stavčne strukture. V naslednjem poskusu pa so pri udeležencih preverjali sposobnost uporabe klešč za natančno prestavljanje predmetov. 

Raziskovalci in raziskovalke so podatke o možganski aktivnosti med nalogo zbirali s pomočjo funkcijske magnetne resonance možganov. Ta tehnika pokaže, kateri deli možganov so aktivni med opravljanjem določene naloge. Kadar se pri opravljanju različnih nalog aktivirajo isti možganski predeli, to nakazuje prisotnost enakih procesov obdelave.

Avtorji in avtorice raziskave so ugotovili, da so se med opravljanjem tako jezikovnih kot mehanskih nalog v možganih aktivirali bazalni gangliji. Ti so del možganov, ki je odgovoren predvsem za nadzor gibanja in učenje gibalnih vzorcev. Izsledki študije kažejo, da so enaki deli bazalnih ganglijev vključeni tako v razumevanje skladnje kot sposobnost upravljanja z orodjem. Predhodna aktivacija enakih področij možganov ojača območja, ki sodelujejo v isti nalogi. Po mnenju avtorjev in avtoric raziskave bi to lahko bil razlog, da izvajanje jezikovnih nalog vpliva na uspešnost izvajanja motoričnih opravil. 

Na podlagi rezultatov se je pojavilo vprašanje, ali bi lahko urjenje jezikovnih pravil izboljšalo tudi spretnost uporabe orodij in obratno. Ugotovili so, da so bili udeleženci po tem, ko so pol ure izvajali zapleteno mehansko nalogo, boljši tudi v opravljanju jezikovnih nalog, pri katerih je bilo treba razumeti zapletene stavke. Nadalje se je pokazalo, da enako velja v obratni smeri - po reševanju jezikovnih nalog so udeleženci bolje reševali tudi naloge, za katere je bila potrebna natančnost pri uporabi klešč za premikanje predmeta.

Dognanja, pridobljena v raziskavi, torej kažejo na povezavo med uporabo orodij in razvojem jezika v človeški evoluciji. Avtorji in avtorice raziskave predvidevajo, da je pri naših prednikih uporaba orodij spodbudila razvoj tistega dela živčnega sistema, ki je v kasnejšem razvoju človeka omogočal kognitivno procesiranje jezika.  

O možganskih navojih je stavke tvoril vajenec Žiga.