Neenakosti v objavljanju znanstvenih del
Naslovna slika: "Fleuron" s knjige Medical essays and observations, v kateri je bil leta 1733 objavljen prvi recenziran članek. Wikimedia Commons
Predobjava je način deljenja znanstvenih del, ki še niso prešla postopka strokovne recenzije. Predobjavljanje naj bi ponujalo možnost demokratizacije in pospešitve raziskav, saj tako v njih ni stroškov objave ali dolgotrajnega recenzentskega postopka. Zagovorniki in zagovornice predobjav v teh vidijo prednost hitrejše objave pomembnih rezultatov in prostor za javno kritiko, saj omogočajo, da članke poleg izbrane skupine recenzentov dodatno preveri skupnost. Skeptike po drugi strani skrbita nepreverjenost in slaba kakovost predobjavljenih člankov.
Raziskovalca s kalifornijske univerze San Diego sta z razvitim orodjem PreprintMatch iskala ujemanje med številom predobjav in dejanskim številom objavljenih člankov. Pridobljeni kvantitativni rezultati so razkrili neenakost števila in načina objavljanja člankov med državami z nizkimi in visokimi dohodki. Študijo sta objavila v reviji Plos One.
Predobjave sta raziskovalca črpala z dveh največjih strežnikov, ki predobjavljata biomedicinske članke – bioRxiv in medRxiv. Pred desetimi leti vzpostavljeni bioRxiv je začel delovati po vzoru enega prvih strežnikov za predobjave, delujočega od leta 1991 – ArXiv. Ta se je vzpostavil, da bi olajšal izmenjavo člankov s področja fizike. Leta 2019 je začel delovati sestrski strežnik medRxiv. Z orodjem PreprintMatch, ki deluje na osnovi treh vhodnih podatkov – podobnosti naslova, povzetka in avtorja –, so primerjali ujemanje števila predobjav s številom recenziranih objav v prosto dostopni bazi člankov PubMed.
V času od leta 2013 do 2021, ki je predstavljal obdobje analize, so ustanove iz držav z visokimi dohodki, z ZDA na čelu, objavile več kot 91 tisoč člankov. Države z nizkimi in srednje nizkimi dohodki, med katerimi je največ objavila Indija, pa pet tisoč člankov. Dohodkovno rangiranje držav sta raziskovalca prevzela po Svetovni banki, kjer so države z nizkimi in srednje nizkimi dohodki združili zaradi nizkega števila predobjav. Ugotovila sta, da predobjave iz držav z nizkimi dohodki objavijo le v 39 odstotkih, medtem kot države z visokimi dohodki dosežejo objavljenost v 61 odstotkih.
Nazadnje sta znanstvenika ugotovila, da nekatere založbe pogosteje objavljajo dela avtorjev in avtoric iz držav z nižjimi dohodki kot druge. Razvrstili so pet največjih založb, ki skupno objavijo približno polovico vseh objavljenih člankov. To so Elsevier, Nature Publishing Group, Public Library of Science, Springer Verlag in Oxford university press. Slednje ni med top petimi založbami za članke držav z nižjimi dohodki. Medtem ko založba Springer Verlag objavi več člankov iz držav z nizkimi dohodki.
Avtorji zaključujejo, da so podatki študije, pridobljeni z novim orodjem PreprintMatch, skladni z rezultati prejšnjih študij, ki so razlike v številu in načinu objavljanja med državami povezali s pomanjkanjem sredstev, nestabilnostjo in siceršnjo svetovno politiko. Rezultati študije podpirajo idejo, da predobjave demokratizirajo znanstveno objavljanje, saj so bolj pravično porazdeljene po državah kot recenzirane objave. V študiji pa niso odgovorili na kritiko o kakovosti predobjav. Omejitev raziskave je tudi sama izbira baze objavljenih recenziranih člankov PubMed, ki je nagnjena k zbiranju člankov iz držav z višjimi dohodki.
ZbritOFF je pripravila Urška.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj