Sam' še 5 minut

Švedsko-avstralska raziskovalna skupina je proučila vpliv uporabe dremeža budilke na kakovost spanca, počutje in kognitivne sposobnosti po prebujanju. Svoje izsledke je objavila v reviji Journal of Sleep Research.

Številni med nami ob neprijetnih zvokih jutranje budilke ničkolikokrat pritisnemo na tipko dremež in tako podaljšamo jutranji spanec za nekaj minut. Učinki prebujanja z dremežem še niso dobro raziskani. Dremež bi lahko prek fragmentacije spanca in skrajšanja njegovega efektivnega časa kratkotrajno zmanjšal kognitivno sposobnost posameznikov in posameznic. Po drugi strani bi lahko uporaba te funkcije preprečila prebujenje v fazi globokega spanca in tako zmanjšala možnost kratkotrajne jutranje utrujenosti, ki običajno sledi takoj po prebujanju iz te faze. 

Znanost / Znanstveni britoff

Šola se začne prezgodaj

Vpliv zgodnjega vstajanja na počutje srednješolcev.

Črt Žbogar

 / 17. 10. 2017

V prvem delu raziskave je 1732 sodelujočih odgovorilo na vprašanja o uporabi funkcije dremeža ter ocenilo počutje ob prebujanju in po njem. Devetinšestdeset odstotkov anketirancev je poročalo, da včasih uporabijo dremež budilke. Povezave med uporabo dremeža in samoocenjeno kakovostjo spanca v anketi niso opazili, so pa ljudje, ki uporabljajo dremež, pogosteje poročali o zaspanosti ob prebujanju. Kot razlog uporabe dremeža so udeleženi najpogosteje navedli občutek velike utrujenosti ob prvem zvonjenju budilke. 

V drugem delu raziskave je znanstvena ekipa zbrala 31 posameznikov in posameznic, ki so dremež običajno uporabljali vsaj dvakrat na teden. Udeleženke so tri noči preživele v laboratoriju. Namen prve noči je bilo privajanje na postopek eksperimenta, v drugi in tretji noči pa so bile vse udeleženke izpostavljene dvojim okoliščinam. Enkrat so se prebudile brez dremeža, drugič pa je budilka najprej zazvonila 30 minut pred končnim vstajanjem, udeleženke pa so jo lahko dvakrat za 10 minut izklopile z dremežem. Tekom noči so spanec udeleženk spremljali z merjenjem možganske aktivnosti, srčnega ritma in gibanja oči. Takoj po končnem prebujenju so udeleženci opravili prvi test z miselnimi nalogami, drugi pa je sledil 40 minut pozneje.

V polurnem obdobju uporabe dremeža je raziskovalna skupina pričakovano zaznala številne spremembe v arhitekturi spanca. Spanec se je ob uporabi dremeža povprečno skrajšal za šest minut. Po prvi uporabi dremeža noben udeleženec ni ponovno dosegel faze globokega spanca, prav tako se je zmanjšala prisotnost spanca REM [rém]. Na kognitivnih testih, opravljenih takoj po prebujenju, so se udeleženci povprečno bolje odrezali po uporabi dremeža. Razlika med pogojema je po 40 minutah izginila. 

Znanost / Frequenza della scienza

Spavaš li mirno?

O cirkadianih ritmih, kronotipih in dremanju

Testni Osebek

 / 5. 12. 2021

Rezultati kažejo, da lahko z dremežem preprečimo prebujanje iz faze globokega spanca in s tem močno jutranjo zaspanost. Znanstvenice poudarjajo, da bi bil za zanesljive zaključke potreben večji vzorec. Prav tako bi na rezultate drugega dela raziskave lahko vplivalo dejstvo, da so bili udeleženi le ljudje, ki dremež redno uporabljajo. Pri njih bi lahko bili pozitivni učinki bolj izraziti, saj gre večinoma za večerne kronotipe, ki so nagnjeni k poznejši uri spanca in vstajanja ter bi se brez uporabe dremeža pogosteje zbudili v fazi globokega spanca. 

Na ponedeljkovo jutro je dremež vklopil Luka. 

Vir naslovne slike: 

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Snooze_button.jpg