Zakaj se lahko materino znamenje pretvori v melanom

Raziskovalna skupina z Univerze v Kaliforniji je prejšnji teden v znanstveni reviji eLife objavila raziskavo o tem, kako se lahko iz materinega znamenja razvije melanom. 

V človeški pokožnici so celice, imenovane melanociti, ki proizvajajo pigment melanin. Kadar v teh celicah pride do mutacije gena BRAF, se lahko namnožijo v benigno materino znamenje, lahko pa pride tudi do razvoja melanoma, ki je smrtno nevarna oblika kožnega raka. Do mutacij v tem genu najpogosteje pride zaradi okoljskih dejavnikov ali pa slučajno, med podvojevanjem celic kože. Ne glede na to, kako do mutacij pride, pa lahko ta povzroči pretirano delitev celic, ki lahko vodi v razvoj raka. Zaradi mutacije se lahko tudi zgodi, da po določenem številu delitev celice to sposobnost popolnoma izgubijo in preidejo v stanje celične senescence, to je trajno nedeleče stanje. Raziskovalke in raziskovalci pa so v svoji raziskavi predstavili mehanizem, po katerem je možno, da celice nedolžnega materinega znamenja ponovno pridobijo sposobnost delitve in s tem preidejo v maligno stanje.

Raziskave so se lotili na nivoju transkriptoma. Izvedli so ekstrakcijo molekul RNK iz celic zdravega tkiva, znamenj in melanomov, določili zaporedje RNK, podatke pa na koncu računalniško obdelali in jih primerjali med seboj. Identificirali so tri molekule mikro RNK, ki so se v normalno delečih se celicah izražale različno kot v celicah melanoma. Da bi preverili, če so te tri mikro RNK res pomembne pri razvoju melanoma, so izvedli poskuse na celičnih linijah. Normalnim celicam so vnesli mutiran BRAF, da so se začele hitreje deliti, kot bi se v rakavem tkivu. Nato so v jedra teh istih celic vnesli molekule mikro RNK in merili njihov vpliv na sposobnost celične delitve. S tem so dokazali, da dve izmed dodanih mikro RNK zmanjšata sposobnost celične delitve v celicah, ki vsebujejo mutiran BRAF. Prav tako je dodatek teh dveh molekul spremenil izražanje gena za protein Aurora B kinaza, ki sodeluje pri podvojevanju DNK. Zaradi tega sklepajo, da mutacija v genu BRAF prek dveh mikro RNK vpliva na protein Aurora in s tem ustavi delitev v mutiranih melanocitih.

Sprememba v koncentraciji ene izmed mikro RNK, Aurore ali proteina B-raf pa lahko ponovno omogoči delitev celic in vodi v nastanek melanoma. Koncentracije teh molekul so soodvisne, odvisne pa so tudi od zunanjih signalov. V opisani raziskavi se znanstvena skupina ni posvetila iskanju zunanjih signalov, ki vplivajo na odkriti mehanizem razvoja melanoma. Za boljše razumevanje okoljskih dejavnikov so potrebne dodatne raziskave, na podlagi katerih bi lahko razvili kemoterapevtska in kemopreventivna sredstva proti razvoju melanoma.

Melanom je zdravila vajenka Nika.