Zbritoff črevesni diverziteti

Aktualno-politična novica
13. 5. 2022 - 8.00

Zelo malo je znanega o učinkih zdravljenja z antibiotiki na raznolikost črevesne mikrobiote. Raziskovalke in raziskovalci iz Washingtonove univerzitetne šole za medicino so želeli preučiti, kako nekateri antibiotiki vplivajo na količino in raznovrstnost bakterij v črevesju. Svoje ugotovitve so predstavili v reviji Cell Reports.

Antibiotiki in bakterijska rezistenca – kdo bo koga?
 / 3. 5. 2017

Človeško telo je zelo prikladen bioreaktor za razmnoževanje bakterij. Gostimo jih kar nekaj sto gramov, pretežno v zažemkih tankega in debelega črevesja, tam opravljajo nekatere pomembne metabolične in zaščitne funkcije neposredno v prebavni cevi. Čeprav že dolgo vemo, da so tam, je njihova soodvisnost s človekom še vedno pretežno neraziskana in predmet vse večjega zanimanja. Pojavljajo se ugibanja, da interagirajo tudi s hormonskim in živčnim sistemom pri signalizaciji iz črevesja.

Čeprav se mikrobiomi posameznikov zelo razlikujejo, lahko v grobem ocenimo, da živi v naših črevesjih od 400 do 500 vrst bakterij, ki izražajo okoli 2 milijona različnih genov. Ameriška raziskovalna skupina je želela preveriti, kako jemanje antibiotikov pri zdravih osebah izzove kratkotrajno in dolgotrajno spremembo v sestavi črevesne flore. Antibiotiki seveda ubijajo tudi koristne črevesne organizme. Preverili so tudi, kako se spremeni pogostost genov za rezistenco na antibiotike po opravljenem zdravljenju. Težava z rezistenco se ne pojavi samo pri bakterijah, ki pri človeku izzovejo bolezni, ampak tudi pri neškodljivih bakterijah, ki lahko gene za rezistenco prenašajo na druge, patogene bakterije.

Odkritje novih antibiotikov z novim mehanizmom protimikrobnega delovanja
 / 21. 2. 2020

V raziskavi je sodelovalo 20 zdravih posameznic in posameznikov, razdeljenih v 4 skupine, vsaka je prejemala svoj antibiotik – levofloksacin, azitromicin, cefpodoksim ali pa kombinacijo azitromicina in cefpodoksima. Raziskava je pokazala, da sta se količina in raznolikost bakterij v blatu pri vseh udeležencih zmanjševali med celotnim trajanjem jemanja antibiotikov. Prevladovati so začeli streptokoki in laktobacilusi. Mikrobiomi treh udeležencev so po aplikaciji antibiotika spominjali bolj na brise pacientov, ki so hospitalizirani na enoti za intenzivno oskrbo, kot na brise zdravih oseb. Tudi 6 mesecev po uporabi antibiotika je bila mikrobiotska sestava blata spremenjena, kar namiguje na dolgotrajno spremembo, povečala pa se je tudi pogostost genov za rezistenco na antibiotike.

Slovenski znanstveniki pomagajo utirati pot novim antibiotikom
 / 25. 1. 2021

Težko je z gotovostjo trditi, kakšne so posledice izgube diverzitete, vsi udeleženci so namreč po končanju zdravljenja trdili, da se počutijo dobro. Razumevanje dolgotrajnih posledic takšnega premika v bakterijski sestavi bi zahtevalo nadaljnje obsežne epidemiološke študije, tovrstni izsledki pa bi pomagali tudi pri pametnejšem odločanju glede uporabe antibiotikov. Kriza antibiotične rezistence namreč letno ubije že več kot milijon ljudi.

Pametnih pristopov k antibiotični krizi si obeta Luka.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness