Povezovanje atomiziranih posameznikov

Povezovanje atomiziranih posameznikov

Mnenje, kolumna ali komentar

Mednarodna mreža znanstvenih akademij InterAcademy Partnership, krajše IAP, je 27. marca izdala komunike, s katerim znanstveniki z več kot 140-ih znanstvenih akademij članic širom sveta pozivajo h globalni solidarnosti ob pandemiji COVID-19. Ena od članic je tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti oziroma SAZU. Kot enega ključnih pogojev za uspešno spopadanje s pandemijo pri IAP izpostavljajo »kritično potrebo po mednarodnem sodelovanju znotraj znanstvene skupnosti in onkraj nje«. Oziroma konkretneje: voditelji držav naj ukrepajo glede na stanje na globalni ravni in naj podprejo države s šibkejšimi sistemi javnega zdravstva. Medvladne organizacije naj omogočijo koordiniran pretok podatkov o najnovejših odkritjih. Znanstveniki, ki proučujejo razne vidike novega koronavirusa in posledic okužbe, pa naj svoja dognanja z drugimi delijo pravočasno in transparentno. Ključno je torej, da so podatki dostopni vsem. 

O založništvu in širših problemih v znanosti 21. stoletja.
 / 28. 10. 2016

Znanstveniki in znanstvenice izsledke raziskav običajno objavijo kot članek v znanstveni reviji, pri čemer lahko med oddajo članka v recenzijo in objavo preteče več mesecev. Lahko pa se odločijo, da bodo proces pisanja in objavljanja članka povsem zaobšli in svoja spoznanja znanstveni skupnosti predstavili drugače, na primer z videokonferenčnim klicem ali z objavo pred recenzijo – v znanstveni publikaciji pa bo na vrsto že prišla pozneje. Vzporedno s tem so se mnogi večji založniki odločili, da omogočijo prost dostop do člankov, povezanih z epidemijo COVID-19. Ravno k takšnemu postopanju poziva mreža InterAcademy Partnership, kar pa vključuje tako prispevanje novih potrjenih informacij kot tudi zatiranje nedokazanih psevdoznanstvenih vraž in predsodkov.

Na lokalne problematike epidemije se je prostovoljno odzvalo več deset tisoč znanstvenikov po svetu. S tem so omogočili tri pomembne izboljšave. Izvaja se večje število testiranj, ki je v glavnem omejeno s številom razpoložljivih zdravstvenih delavcev, posamezniki lahko donirajo odvečno zaščitno opremo bolnišnicam in zdravstvenim ustanovam, v mnogih primerih pa so prostovoljci uvedli organizirano mrežo prostovoljstva in s tem omogočili koordinacijo poteka pomoči.

Podobno meddržavno solidarnost v znanstveni skupnosti je bilo nazadnje videti v času vrhunca epidemije aidsa v 90-ih letih, a z dvema razlikama: internet danes omogoča še boljšo komunikacijo in z njo učinkovitejše informiranje, pa tudi neposredna grožnja okužbe je tokrat nevarno blizu vsem – in ne zgolj marginaliziranim. Zgolj zato, ker je nesebično deljenje podatkov prevladalo nad avtorskimi interesi, so znanstveniki na Kitajskem lahko ugotovili genski zapis virusa SARS-CoV-2 hitreje kot kadarkoli prej, namreč v manj kot dveh tednih od prvih zabeleženih primerov neznane pljučne okužbe. Naj omenimo še projekt Svetovne zdravstvene organizacije, poimenovan SOLIDARITY, ki poziva k skupnemu solidarnostnemu kliničnemu testiranju obetavnih zdravil za zdravljenje COVID-19. 

Znanstveniki trpijo val resigniranosti, politika se mudi s pripravo političnih programov pred volitvami.
 / 4. 5. 2018

Po drugi strani pa velika farmacevtska podjetja nimajo niti finančne niti zakonske motivacije, da bi z javnostjo delila svoje podatke o tem, katere molekule je vredno testirati kot možno zdravilo in katere ne. Znanstveniki zdravilo proti koronavirusni bolezni 2019 iščejo tudi s superračunalniki, ki z umetno inteligenco izvajajo kompleksne simulacije fizikalno-kemijskih interakcij, kot vhodne podatke pa je treba vnesti čim več že znanih informacij, ki jih imajo farmacevtska podjetja v svojih podatkovnih knjižnicah. To bi pomenilo, da bi jih delila tudi s konkurenčnimi podjetji. Tovrstna rešetanja molekul podjetja že izvajajo in ti podatki nedvomno obstajajo, sedenje na svojem zlatem kupu poslovnih skrivnosti pa je v državah, kjer imajo ta podjetja sedeže, pač še vedno legalno in profitabilno.

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, krajše ARRS, ima v državi monopol nad razporejanjem javnih sredstev za raziskovalno dejavnost. V zadnjem tednu marca so na agenciji pozvali vse raziskovalne skupine, “ki lahko s svojim raziskovalnim delom prispevajo k reševanju problematike, povezane s pandemijo COVID-19”, naj, “kjer je smiselno in mogoče, prilagodijo ali preusmerijo raziskave, ki so jih predložile ob zadnji prijavi za ocenjevanje raziskovalnih programov”. O preusmeritvi raziskav na konkretnem primeru smo povprašali profesorja Janka Kosa s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani:

Kakšni problemi trenutno pestijo znanost?
 / 21. 6. 2019

Izjava

Raziskovalna ekipa na Fakulteti za farmacijo, v kateri je tudi profesor Kos, se ukvarja s peptidazami – encimi, ki razgrajujejo vezi v proteinih. Ker so pri mnogih bolezenskih stanjih, na primer pri raku, peptidaze med tistimi encimi, ki povzročajo težave, so farmacevtske raziskave pogosto usmerjene v zaviranje njihovega delovanja. V življenjskem krogu novega koronavirusa prepoznamo tri ključne peptidaze. Na eno izmed njih, imenovano papainu podobna peptidaza, bi lahko delovali zaviralci, s katerimi dela profesor Kos z ekipo:

Izjava

Na podlagi strukture nitroksolina in drugih zaviralcev cisteinskih peptidaz, ki so prisotni v človeku, bo programska skupina v prihodnje še razširila svoje raziskovanje. Prav človeku lastni zaviralci so se v preteklosti že izkazali za učinkovite pri onesposabljanju nekega drugega seva koronavirusa. Mnogim raziskovalnim potem in entuziazmu navkljub lahko zgolj upamo, da se bosta vlada in ARRS podala v prerazporejanje sredstev in jih bo več ostalo tudi za znanstvenoraziskovalno dejavnost.

Naj povzamemo: tega, da gre zdravstvu v Sloveniji v boju proti epidemiji COVID-19 razmeroma dobro – in za zdaj kaže, da je to res – ne smemo razumeti kot posledice ukrepov vlade, saj je ukrepanje nek minimum, ki ga v kriznih razmerah od njih pričakujemo. V prvi vrsti so za uspehe zaslužni medicinsko osebje in vsi tisti, ki so po najboljših močeh omejili fizične stike – kolikor to pač dopušča narava dela, ki ga opravljajo. Prišel pa bo tudi čas za zasluge. Takrat ne smemo pozabiti na znanstveno skupnost in vse posameznike in posameznice, ki so bili pripravljeni brez obljub nagrade preusmeriti del svojih prizadevanj k iskanju rešitev. Solidarnost in sodelovanje bosta ključna za premagovanje trenutne krize in vseh nadaljnjih kriz, ki se znajo izviti iz nje.

Vsem dobrim ljudem tega sveta se poklanjata Luka in strokovni sodelavec Marko.

ZANIMIVE POVEZAVE: Novi "Marshallov načrt" za Evropo?

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.