Vrhovna oprostitev

Vrhovna oprostitev

Oddaja

Minuli teden se je po vseh preobratih z oprostilno sodbo vrhovnega sodišča zaključil eden odmevnejših sodnih procesov proti aktivistu in zagovorniku legalizacije gandže Sanjinu Jašarju ter soobtoženemu Tomažu Zagoršaku. V prvem in ponovljenem sojenju sta bila obtožena že na prvi stopnji nepravnomočno oproščena, mariborsko višje sodišče ju je nato julija lani obsodilo na zaporno oziroma pogojno kazen, z odločitvijo vrhovnega sodišča pa sta dokončno oprana krivde nedovoljenega ukvarjanja s konopljo. Ob koncu tokratne Vsemogočne travice pa še o zadnji odločitvi Komisije ZN za droge, ki se je po včerajšnjem glasovanju na Dunaju vendarle zavzela za blažjo obravnavo kanabisa.

Spomnimo, v začetku leta 2016 so v prostorih mariborske Pekarne na pobudo anonimnega prijavitelja policisti zasegli 44 rastlin konoplje, 6 kilogramov kanabisa, nekaj malega kanabisove smole in 700 mililitrov kreme z vsebnostjo THC ter proti Jašarju in Zagoršaku vložili obtožnico zaradi domnevne krštive zakona o pridelavi in preprodaji prepovedanih drog. Ob izpovedi prič je mariborsko okrožno sodišče obtožbe dvakrat zavrglo, drugače pa je ravnalo višje sodišče v Mariboru. 

...in oprostilna sodba.
 / 12. 10. 2017

Medtem ko je prvo oprostilno sodbo iz leta 2017 razveljavilo in naložilo okrožnemu sodišču ponovno sojenje, je višje sodišče v drugo lansko poletje prisluhnilo pritožbi tožilke Januše Kušar Rotman, da obotožena nimata potrebnih dovoljenj za gojenje in predelavo gandže in Jašarja obsodilo na leto dni zapora, Zagoršaka pa na pogojno kazen enega leta s preizkusno dobo treh let. Prvoobtoženi Jašar se za pritožbo ni odločil, drugače pa je ravnal Zagoršak, ki je z zagovornikom, odvetnikom Robertom Pungerlom, s katerim smo govorili, vložil ugovor na vrhovno sodišče.

izjava

Pungerl se je v pritožbi skliceval predvsem na prvostopenjsko sodbo. Mariborska okrožna sodnica Danila Dobčnik Šoštarič je pred tremi leti tako v razveljavljeni kot kasneje v ponovljeni sodbi bolj kot rigorozne zakonske določbe upoštevala izpovedi prič. Te so na sojenju povedale, da so se k obtoženima zatekle zaradi zdravstvenih težav. Da so jim kanabis in konopljini pripravki, ki sta jim jih omogočila obtožena, pomagali, so dokazovali tudi z zdravstveno dokumentacijo.  

izjava

Prava redkost sojenj kaznivih dejanj v povezavi s konopljo je izrecna prošnja obsojenega, da priče ne lažejo. Sanjin Jašar nam je jeseni 2017 po oprostilni sodbi v istem primeru na mariborskem okrožnem sodišču pojasnil strategijo.

izjava

Ob pričah, ki so v prvostopenjski sodbi nagnile tehtnico na stran obtoženih, je odvetnik Pungerl v aktualni pritožbi opozoril tudi na neprimerno in prestrogo obravnavo konoplje v primerjavi z drugimi prepovedanimi drogami. 

izjava

Sodni senat vrhovnega sodišča, ki mu je predsedovala Barbara Zobec, sestavljali pa so ga še Kristina Ožbolt, Brigita Domjan Pavlin, Mitja Kozamernik in Borivoj Rozman, je pritrdil argumentom Pungerla in prisluhnil izpovedi prič o blagodejnih učinkih konoplje. Slednje po mnenju vrhovnih sodnikov zaznava tudi širša družba in vse pogosteje posega po konopljinih pripravkih kot alternativnemu zdravilu, dognanjem na tem področju pa sledi tudi novejša sodna praksa

izjava

Tudi na prvostopenjski obravnavi si tako obtoženi kot sodnica niso metali peska v oči - namreč, da je konoplja škodljiva droga. Sanjin Jašar.

izjava

Na podlagi slišanih argumentov je vrhovno sodišče sodbo višjega sodišča razveljavilo, oba obtožena, tako Jašarja kot Zagrošaka, pa oprostilo in s tem zaključilo njuno 4 leta trajajočo sodno sago. Ker so izčrpane vse redne sodne poti, je sodba pravnomočna, končni razplet pa je odvetnika Roberta Pungerla kar nekoliko presenetil. 

izjava

V zadnjih letih smo že bili priča nekaj podobnim odločitvam višjestopenjskih sodišč, a je v večini primerov šlo za samozdravljenje ali zdravljenje svojcev obtoženih. Aktualna sodba pa se zdi pomembna z vidika, da dopušča tudi pomoč širšemu krogu ljudi pri zdravljenju s konopljo, še posebej, če ob tem ne gre za pridobitveni namen. 

izjava

Odvetnik Robert Pungerl pri tem cilja tako na zdravstveno kot siceršnjo uporabo konoplje. 

izjava

Da so spremembe nujne, je v daljšem intervju leta 2017 opozoril tudi Sanjin Jašar. 

izjava

WHO-jev predlog reklasifikacije kanabisa in njegovih učinkovin
 / 14. 2. 2019

Ob koncu pa še frišna in razveseljiva novica z Dunaja, kjer je Komisija Združenih narodov za droge (CND), po več neuspelih poskusih tokrat vendarle podprla predlog Svetovne zdravstvene organizacije o reklasifikaciji kanabisa znotraj Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih. Umik kanabisa in kanabisove smole iz 4. skupine najstrožje nadzorovanih prepovedanih snovi brez znatnega zdravilnega učinka* in s tem manj strogo obravnavo je podprla tesna večina 27 članic CND, ki so glasovale za, proti 25, ki so spremembam nasprotovale. Ena od aktualnih 53 članic komisije se je glasovanja vzdržala. Kanabis s tem ne prehaja med nenadzorovane snovi, saj še naprej ostaja v 1. skupini prepovedanih snovi Enotne konvencije o mamilih, je pa s tem omogočena njegova lažja medicinska uporaba.

foto: Radio Marš.

_________________
*dopolnjeno.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.