Zvočna razglednica: Špela Cvetko

Velika Nedelja, 29. 3. 2020

Danes, draga prejemnica in prejemnik, ni najboljši dan. Brez retrospektivnega pogleda na začetek ali konec mu je vseeno težko dati pridevnik najslabši. A razumi slednje. Že dolgo muzika ni zvenela tako meh. Kaj češ ... Veš, da bo boljše in dneve tako začenjam z Yaejinim singlom Waking Up Down, ki te nahajpa za vsakdan.

Če ta ne zadostuje oziroma imam čez dan  potrebo po še kakšnem glasbenem espressu, so na vrsti:

Rei Ami,
Dope Saint Jude,
Desire Marea s Tawern Kween.

Pred nekaj leti, v čustveno podobnem obdobju, sem tišino zavijala v lastno plejlisto Peace to thyself. Za njenim glasbenim okusom še vedno stojim, morda prinese uteho še komu, zame je dokument eskapizma preteklosti, v kateri lahko ostane. Po drugi strani predstavlja zanimivo izhodišče. Ambientalna glasba v trenutnem kontekstu pooseblja self-care, prostovoljni izhod iz realnosti, idealizirano naravo, poslušalsko izkušnjo torej, ki si jo lahko brez zadržka privošči le del populacije. Ob tem pa kritično poslušanje ambientalne glasbe velikokrat temelji na kontekstu do drugih in prostora. Sedanji omrtvičeni (fizični) prostori multiplicirajo težo glasbe in osebno, dragi prijatelj in prijateljica, le povzročita, da te še bolj pogrešam.

Trenutno mi topel objem in užitek predstavlja pop, No Brajin album Love & Power,

no & all fucks given Sega Bodega na plati Salvador,

punk-pop japonke CHAI,

francoski posebneži Bagarre – njihov komad Au Revoir À Vous posvečam vsem nam, ker, če se svet končuje, se naj vsaj konča s pop refrenom in hardcorovskim beatom.

Au revoir à toi planète Terre
Au revoir les plantes au revoir les pierres
Au revoir l’amour, au revoir la haine
Au revoir à toute la race humaine

J’aurais voulu qu’on s’aime tous
Au revoir à moi au revoir à toi
J’aurais voulu qu’on s’aime tous
Au revoir à moi au revoir à nous

A skupnosti v trenutni situaciji nikakor niso razpadle. Osebno uživanje klubskih plesišč so dopolnile razne virtualne zabave, večina njih pa nikakor ni smiseln nadomestek. Resident Advisor je s svojim Club Quarantine, večdnevnim »VR« partijem, resda plemenito zbiral denar za klubsko sceno ter več različnih humanitarnih akcij, a sta brezobličnost upedenane scenografije in »avokado droga«, ki si jo lahko zaužil na toaletah, delovala kot lepa fasada, v osnovi pa je šlo le za glorificiran stream. Vse ni tako brezupno, kar dokazujejo iniciative, kot so Limp Pumpo Quarantine Rave v Second Life, Club Quarantaine, dosegljiv na Zoomu, ali Illegal Tape zabave na plug.dj. Ker pa vsakodnevno ostajanje pozno v noč ni realna opcija, za višanje energije priporočam slednje:

Parrish Smith @ Unpolished,

domačo gospodinjo Rostfraj,
Mutant Joe in EP Operation Chaos ali set s prej omenjenega Limp Pumpo ravea,

ali The Sound of Belgium.

Lp in rave to the grave,
Špela