Živel prvi maj!

Živel prvi maj!

Kulturna ali glasbena novica
1. 5. 2020 - 15.10

 

Rdeči so prapori naših svobod:

rdeči od zlatega sonca se vijejo,

svetli simboli v bodočnost nam sijejo,

mi pa za njimi, sklenjena četa,

v zarjo škrlatno-rdečo odeta,

vsi mi poraženi, vsi mi pogaženi,

vsi mi od sonca bodočnosti blaženi,

bratje in sestre, vsi v eni zaroti

stopamo Luči in Soncu nasproti,

ljudstev in narodov vseh proletarci,

jadni in gladni revolucionarci

trkamo, dokler ne odpro na stežaj

se duri sveta nam v naš veliki Maj!

 

Prvomajske Kulturne novice odpiramo s prvo kitico pesmi slovenskega pesnika, partizana in prvoborca Frana Albrehta z naslovom Proletarski Maj. Na današnji dan obeležujemo mednarodni praznik dela ali natančneje delavstva. Prvi maj danes razumemo kot največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja, ter opozorilo na kratenje težko izborjenih delavskih pravic. Tradicija praznika sega do haymarketskega izgreda leta 1886, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med njimi bistveni uzakonjeni osemurni delavnik.

 

Praznik delavstva je svojo veljavo dobil po drugi svetovni vojni in je bil kot državni praznik in dela prost dan uzakonjen leta 1948. Odveč je omeniti, da sta bila njegova teža in moč v času socializma mnogo večja kot danes. Nekoč se je slavje začelo zgodaj zjutraj z budnicami delavske godbe, ki so jo imela industrijska središča in večji obrati. Ta tradicija se nadaljuje še danes in kljub koroni, saj je budnica najpomembnejše delovanje slovenskega godbeništva. Danes zjutraj je bilo namreč na več frekvencah RTV Slovenija mogoče slišati godbenice in godbenike iz celotne države, ki so v skladu z antikoronskimi predpisi svoje glasbeno poslanstvo opravili iz lastnih oken in balkonov in pozdravili jutro največjega delavskega praznika. 

 

Za komentar smo prosili predsednika društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo Boruta Brezarja, ki nam je najprej predstavil stališče društva do praznika dela.

 

Izjava

 

Vprašali smo ga tudi, v čem se razlikuje odnos politike do praznika dela v preteklosti in danes.

 

Izjava

 

Za konec nam je Brezar iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo zaupal še mnenje o odnosu civilne družbe do praznika delavstva.

 

Izjava

 

Ko so delavci leta 1886 postavili zahtevo po osemurnem delavniku in političnih pravicah, jih je ob tem ovirala policija. Demonstracije, ki so izbruhnile tem dogodkom v spomin, so se sčasoma razvile v proslave, ki so same na sebi postale oblika delavskega boja. Klasični rituali slavljenja vključujejo prižiganje in kurjenje kresov, čemur se bomo letos morali, vsaj na množični ravni, odpovedati zaradi odloka o prepovedi združevanja in zbiranja na javnih mestih. Prav tako odpadejo drugi poskusi paradiranja in izkazovanja moči delavstva na ulicah, v kolikor se za to odločate v skupinah. Morda pojdete z rdečim nageljnom na cesto sami. Če tam srečate še koga, je najbrž druga stvar. 

Kulturno delo je opravila KajaV.

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.