Ali bomo res še naprej stagnirali?

Finančna podhranjenost kulture, nerazumljivost razpisov, nejasno razporejena finančna sredstva in izvzemanje nekomercialnih projektov so postali vsakdanjik, skozi katerega se prebija sleherni utrujeni samozaposleni ali samozaposlena v kulturi. V prostorih društva Asociacija, ki predstavlja mrežo nevladnih organizacij na področju kulture, je danes potekala novinarska konferenca, da bi vnovič nagovorila tisto, kar nas dela tako shizofrene in izmučene. Skupaj z Emo Kugler, Ingo Remeta in Urošem Vebrom je društvo predstavilo problematiko financiranja nevladnih umetniških projektov in kritiziralo rebalans proračuna za leto 2019.

V zadnjem mesecu je Asociacija na Ministrstvo za kulturo naslovila štiri dopise, ki opozarjajo na neuresničene obljube, o katerih so se dogovorili s koalicijsko pogodbo prejšnjega ministrstva, in zastavljajo vprašanja o nejasnosti financiranja in strukturiranja razpisov. Prvi dopis problematizira lanskoletni rebalans proračuna, ki izpušča enoletne glasbene projekte, poleg tega pa opozarja na nepravilnosti in nezakonitosti razpisov samih, na katera društvo že nekaj časa konstantno opozarja. Drugi dopis zahteva podaljšanje roka za prijavo projektov, več o tretjem dopisu pa nam pove Inga Remeta.

Izjava

Birokratizacija kot še eden izmed mehanizmov izvajanja sistemske moči je do izraza prišla že lansko leto, ko je umetnica Ema Kugler dobila tožbo zoper Ministrstvo za kulturo. To  je namreč ob neupoštevanju lastnih pravil razpisa zavrnilo njen projekt Prokrustova postelja. Njena vloga je bila na razpisu zavrnjena, ker naj bi v njeni prijavi manjkala objava ali najava njenega umetniškega projekta v medijih. Na zavrnitev vloge se je pritožila. Da abstrakcijo prevedemo v konkreten problem, poslušamo Emo Kugler, ki opiše absurdno situacijo, v kateri se je znašla zaradi tožbe.

Izjava

V tem duhu so na današnji dan tudi producenti intermedijske umetnosti na ministrstvo poslali javni poziv, ki problematizira popolno izvzetost področja intermedijske umetnosti iz enoletnega projektnega razpisa za leto 2019. Več o dopisu, ki ga je podpisalo 22 nevladnih organizacij, pove Uroš Veber iz zavoda Projekt Atol.

Izjava

Vsi govorci na konferenci so Ministrstvo za kulturo pozvali, naj projekte v okviru nevladnih kulturnih organizacij jemlje kot ključno izobraževalno in razvojno področje kulture, in povedali, da samozaposleni v kulturi ne ustvarjajo zgolj zato, ker imajo preveč prostega časa. Izključevanje nevladne kulture iz državnega financiranja kaže na diskriminacijo tistega dela človekovega ustvarjanja, ki kulture ne razume v terminih nacionalnega in narodotvornega. Za zaključek še enkrat prisluhnimo Emi Kugler, ki stanje razpisov dobro povzame zgolj v nekaj besedah.

Izjava