Arhitekturne usedline

Arhitekturne usedline

Kulturna ali glasbena novica
5. 5. 2014 - 14.15

Arhitekturne usedline preživetih upravnih režimov so nepogrešljiv del vsake mestne podobe, ki jo obeležuje lastna preteklost. Toda, kaj je stavba brez ljudi, reči in dejavnosti, ki jo poseljujejo? Z drugimi besedami, kaj storiti s stavbami, ki jim je funkcionalnost povozil čas? To sta vprašanji, ki sta pobudili nastanek delavnice študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, naslovljeno Prostorske intervencije. Delavnica se je odvijala v prostorih Galerije P47, kjer bodo danes ob 18. uri predstavili oziroma razstavili tudi končne rezultate. O osnovnih ciljih delavnice smo se pogovarjali z direktorjem Galerije P74 Tadejem Pogačarjem:

*Izjava se nahaja v posnetku.

Prav tako smo povprašali tudi o mestu, ki ga zavzema Galerija P74 v obravnavani tematiki:

*Izjava se nahaja v posnetku.

 

V pripravah je prvi slovenski celovečerec, ki pod režijo Maje Weiss tematizira do zdaj prezrto transspolno življenje. Film z naslovom Ime mi je Damjan temelji na literarni predlogi Suzane Tratnik, ki je pred tem izdala že istoimenski roman in omogočila nastanek istoimenske monodrame. O filmu smo povprašali pisateljico Suzano Tratnik:

*Izjava se nahaja v posnetku.

Povprašali pa smo tudi o pomembnosti filma za tematiko transspolnega življenja, oseb in identitet:

*Izjava se nahaja v posnetku.

V sosledju istoimenskih del ne gre za golo ponovitev. Narativa se skozi vsako materializacijo prerodi, brez da bi pri tem zapravila svojo identiteto. Vse to priča, da tematike transspolnosti ni mogoče zvesti na enkratni in nespremenljivi format, temveč je od njega zahtevana fluidna identiteta, ki opozarja na vsakdanjo spremenljivost, ki ji pravimo življenje.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness