Ksenomorfni objekti in kulturna politika

Ksenomorfni objekti in kulturna politika

Kulturna ali glasbena novica
19. 10. 2017 - 15.15

Lepi objekti, prijetni in neprijetni objekti, objekti, ki si jih poželimo, in ... ksenomorfni objekti. A Ksenomorfni objekti niso zgolj stvari, Ksenomorfni objekti je v resnici naslov razstave, ki se bo zgodila danes v Projektnem prostoru DUM. In o čem je pravzaprav govor?

Izjava

Najbolje je, da se danes ob 19. uri odpravite v Projektne prostore DUM, kjer boste videli, kaj je pripravilo društvo umetnikov DUM s kustosom Tevžom Logarjem in umetnikom Andrejem Škufco. Namignemo pa lahko le, da se plastični objekti vsekakor povezujejo z Borgesom in ksenomorfijo.

Od objektov pa se bomo premaknili v državni zbor, ki bo danes obravnaval predlog novele krovnega zakona v kulturi. Govor je o ukrepu, ki je na tapeti že kar nekaj časa, z njim pa bi omogočili umetnikom bolj dostopno delovanje v javnem prostoru. Novela zakona uvaja, da bi se 1,25 odstotka denarja od javnih gradbenih investicij namenilo umetniškemu deležu, kar bi močno olajšalo delovanje vizualnih umetnikov in arhitektov.

Kakšne so prednosti tega zakona, nam je povedala Jadranka Plut, ki je v imenu organizacije Asociacija aktivno spremljala uvajanje tega zakona.

Izjava

Kako pa je Asociacija prispevala k vsebinskim dopolnitvam tega zakona?

Izjava

Od novele si lahko torej obetamo kar nekaj lepih ukrepov, nekaj manj lepih pa od Jenkove nagrade. Včeraj so namreč postali znani tudi nominiranci nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Kot se je izkazalo po facebook objavah mladega kritika Aljaža Krivca, so kriteriji za določanje najboljših pesniških zbirk velikokrat nedefinirani in nejasni. Še več, izkazalo se je, da komisija pesniških zbirk skorajda ne bere. Problematiziranje in nestrinjanje z načinom nagrajevanja v Sloveniji je izrazilo tudi literarno društvo LUD Literatura. Po vsem vrvežu, ki je jasno pokazal, kakšna ’kuhna’ je pri nas podeljevanje literarnih nagrad, je nabor nominirancev to leto več kot pričakovan. Letošnji nominiranci so torej Veronika Dintinjana, Milan Jesih, Svetlana Makarovič, Miklavž Komelj, Andrej Medved in seveda Boris A. Novak.

Kot lahko jasno vidimo, so med nominiranci spet stara, prestara imena pesniških očetov, le Veronika Dintinjana s svojim modernističnim pristopom predstavlja rahel odmik od ostalih literarnih klasikov.

A kaj več o tem se bo govorilo, ko bo izbran zmagovalec. Za zdaj pa lahko zagrizemo v nominirane verze in upamo na najbolje.

 

Z vami se je novičarila Ana.

 

----------

V prispevku je prišlo do napake: Boris A. Novak je dobil zgolj posebno omembo, ne pa nominacije. Za nesporazum se opravičujemo. 

 

 

 

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.