65 83 67 73 73 32 97 114 116

Drage poslušalke, pozdravljene v Kulturnem obzorniku. V današnji oddaji bomo pozornost namenjale eni od pozabljenih spletnih umetniških praks. Vračamo se v čas, preden so bili računalniki sposobni izrisovati kompleksne objekte in grafike, v čas, ko je bilo na ekranu mogoče prikazati le znake in črke. Temu delu internetnega ljudskega izročila pravimo ASCII umetnost, poimenovana je namreč po ameriškem standardnem naboru za izmenjavo informacij. Kratko definicijo nam poda programer in umetnik Luka Frelih.

Izjava

ASCII ali American Standard Code for Information Interchange obsega 2^7 ali 128 znakov. Od tega je izpisljivih 95 znakov, saj so ostali kontrolni. Seznam črk se začne z velikim A, ki ima decimalno vrednost 65 in se nadaljuje do malega z. Na ta način lahko vsakemu znaku pripišemo točno določeno vrednost znotraj ASCII tabele. Programerji in računalniški navdušenci so tako imeli za svoje kreativne potrebe na voljo zelo omejen nabor orodij, vendar so jih uporabljali spretno. Freliha smo povprašale, kako se je prvič spoznal s tem tipom umetnosti.

Izjava

BBS ali Bulletin Board System je računalniški sistem ali aplikacija, namenjena izmenjevanju informacij. Ker so bili ti modeli izključno tekstovni, se je ASCII umetnost hitro razširila in postala ključen del skupnosti. Delovala je lahko v vlogi logotipov, ikon ali celo današnjih emotikonov.

Izjava

ASCII torej ni edini standard, v katerem se je ustvarjalo. Poleg standarda ANSII [ansija] je bil za ustvarjanje uporabljen tudi Comodorjev PETSCII. Vsak od njih je imel svoje omejitve, zaradi katerih ima natipkana umetnost svojevrsten izgled. S tehnološkim razvojem so računalniki postali sposobni izrisovanja kompleksnejših slik, zaradi česar sta bili potreba in prisila po uporabi znakovne umetnosti odpravljeni. ASCII standard je prav tako zamenjal Unicode, ki ima približno 582-krat toliko znakov kot njegov izvornik. Kljub temu je bilo s pomočjo zastarele tehnike proizvedene veliko unikatne in izvirne umetnosti. O svojem ustvarjanju nam pove Jaka Železnikar, avtor spletne umetnosti in elektronske literature.

Izjava

Nekatere od Železnikarjevih projektov lahko izbrskamo iz spletnih kotičkov še danes, na primer njegovo reinterpretacijo Kosovelove poezije, druge pa je žal povozil čas. Kakšni pa so lahko načini združevanja računalniške kode in poezije?

Izjava

Morda ponovna reinterpretacija poezije s pomočjo zmogljivosti interneta tudi ni preveč presenetljiva, če se ozremo nazaj in raziščemo, do kam sežejo korenine ASCII umetniške prakse.

Izjava

Naslednji korak v razvoju so na prelomu stoletja predstavljali teleprinterji z izumom telegrafa. Sistemiziran nabor znakov je bil tudi tu razporejen znotraj določenih omejitev. Kodna tabela, ki je bila uporabljena, je po golem delovanju že precej podobna načinu, na katerega je implementiran ASCII. Kaj je sledilo?

Izjava

Dandanes lahko ASCII najdemo v uporabi v nekaterih obskurnih internetnih skupnostih, ki še zmeraj poskušajo izživeti obljubljene sanje zgodnjega spleta. Redno pa ga lahko srečujemo v tekstovnih datotekah, ki so priložene različnim piratskim programom in vsebinam. Čeprav v zelo majhni meri, ideja ASCII umetnosti še zmeraj živi z roko v roki z idejo o internetu kot prostoru za prosto izmenjavo znanja in informacij. Čeprav potrebe po ASCII umetnosti ni več, ima še zmeraj veliko neraziskanega potenciala, sploh če o njej razmišljamo kot o načinu za pisanje vizualne poezije, prikazovanje vseh vrst tekstovne umetnosti ali preprosto izrisovanje unikatnih znakovnih podob. 

▀█▀ █ █▀▄ █▄▀ ▄▀▄ █      ▄▀▄            █ ██▀       █      ██▀ ▄▀▄
   █   █ █▀    █  █ █▀█ █▄▄ █▀█       ▀▄█ █▄▄       █▄▄ █▄▄ █▀█