BritOFF brez morja

Aktualno-politična novica
18. 2. 2019 - 10.30
 / BritOFF

10.05

Današnji Abecedarij spregledanih, v katerem po abecednem vrstnem redu premlevamo manjkrat omenjene države sveta, bomo posvetili Uzbekistanu. Država Uzbekov je nekdanja sovjetska republika v osrčju Azije, ki nima dostopa do morja. Še več kot to: Uzbekistan in Lihtenštajn sta edini tako imenovani dvojno celinski državi, saj dostopa do morja nimajo niti njune sosednje države. Uzbekistan ima izjemno bogate naravne zaloge zlata in zemeljskega plina ter je eden največjih proizvajalcev bombaža na svetu. Po razpadu Sovjetske zveze je oblast v državi prevzel Islam Karimov, ki je Uzbekistan želel popeljati na povsem unikatno razvojno pot, ki jo je poimenoval “uzbeški razvojni model”. Ta je vključeval močno industrializacijo gospodarstva, poudarek na tehnološkem razvoju kmetijstva, izjemno restriktivno trgovinsko politiko in zatiranje politične opozicije v državi.

Karimov je državi vladal od osamosvojitve leta 1991 pa do svoje smrti leta 2016. V tem času je bilo v Uzbekistanu prepovedano uvažanje blaga, razen prek državnih kanalov in podjetij. Prav tako je bilo prepovedano vnašanje tujih valut v državo, investicije pa so bile možne zgolj v državna podjetja pod nadzorom vlade. Poleg ekonomskih ukrepov je vlada posegala tudi v politično življenje in znanost, volitve v letih 2000, 2007 in 2015, na katerih je Karimov prejel več kot 90 odstotkov glasov, pa so mednarodni opazovalci označili kot neveljavne in koruptivne. Po njegovi smrti je vodenje države leta 2016 prevzel nekdanji predsednik vlade Šavkat Mirzijojev, ki je napovedal liberalizacijo in mednarodno odprtje Uzbekistana.

Poleg odprtja trgovine s sosednjimi državami in sprejetja dodatnih investicij mednarodnih razvojnih institucij so v začetku letošnjega leta v Uzbekistanu sprejeli dva ukrepa, ki nakazujeta prihodnjo pot države. Prvi med njima je prva prodaja državnih obveznic v zgodovini, s katero se poskuša uzbekistanska vlada predstaviti kot atraktivna investicijska destinacija. Cilj ukrepa nista bili prodaja velikih količin obveznic in pridobitev novega kapitala, ampak predvsem stabilizacija državne valute. Podobno kot leta 2017 sosednji Tadžikistan poskuša nova vlada privabiti tuje investicije, ki se bodo verjetno zgodile predvsem v rudarskem in naftnem sektorju. Še vedno bolj plahi kritiki državne politike se ob tem bojijo, da bo institucionalizirana korupcija uzbekistanske države v sodelovanju z mednarodnimi energetskimi in rudarskimi korporacijami ustvarila nevarno izkoriščevalsko politiko, ki bo Uzbekistan oropala lastnega bogastva.

Drugi ukrep liberalizacije pa se dogaja na področju visokega šolstva. Država je med drugim ponovno uvedla študij politologije, ki je leta 2013 nepojasnjeno izginil iz pedagoških načrtov državnih univerz. Po neuradnih ugibanjih naj bi bil Karimov prepričan, da je politologija psevdoznanost, ki ni skladna z njegovim uzbeškim modelom napredka. Poleg tega so državne univerze v preteklih mesecih prvič navezale stike z drugimi univerzami po svetu in podpisale prve dogovore o skupnem financiranju raziskav in izmenjavi študentov.

Kljub temu pa državo še vedno pestijo hude težave, povezane s korupcijo in dolgoletnim slabim upravljanjem. Kritike in opozicijske politike še vedno pretepajo in zapirajo. Država je tudi hudo onesnažena in Aralsko jezero, ki je bilo nekoč eno izmed največjih sladkovodnih zajetij na svetu, je v zadnjih 50 letih izgubilo 70 odstotkov vode, kar je hudo prizadelo tamkajšnje kmetijstvo. Včasih cvetoča ribiška industrija pa je zaradi zmanjšanja jezera in onesnaženosti povsem propadla. Zanimivo bo torej spremljati, ali se bo nova vlada za nove ukrepe odločila tudi na teh področjih.

8.05

Izraelska vlada je zadržala izplačilo 128 milijonov dolarjev, namenjenih palestinskim oblastem zaradi socialnih transferjev, ki jih palestinska vlada plačuje svojcem v Izraelu zaprtih Palestincev. Po besedah izraelske vlade omenjena politika palestinskih oblasti spodbuja nasilje in nagrajuje terorizem. Palestinci te navedbe zavračajo in trdijo, da zgolj poskušajo poskrbeti za najnujnejše potrebe svojih prebivalcev, do katerih so ti upravičeni ne glede na dejanja svojih družinskih članov. Sredstva so del davkov, ki jih v imenu palestinskih oblasti pobira Izrael. Palestinci se sicer poleg omenjenih finančnih blokad borijo s pomanjkanjem sredstev zaradi zmanjšanja ameriške pomoči in sredstev OZN, ki jih je prizadelo prejšnje leto. Palestinske oblasti še obtožujejo vlado Benjamina Netanjahuja, da nabira lahke politične točke pred prihajajočimi volitvami aprila.

Indijska vlada, ki bo tudi kmalu branila svoj politični položaj na volitvah, je v odgovor na teroristični napad, v katerem je umrlo 42 indijskih vojakov, umaknila oboroženo spremstvo vodij separatističnih strank v nemirni zvezni državi Kašmir. Po besedah predstavnika indijskih varnostnih sil v regiji jih je napad prisilil v prerazporeditev varnostnih sil in ukinitev nepotrebnih programov. Separatistične stranke, ki si prizadevajo za odcepitev Kašmirja in priključitev Pakistanu, so pogosta tema indijskih političnih razprav. Indija je do sedaj zaradi zagotavljanja stabilnosti in varnosti v regiji ščitila tudi vodje teh strank. Omenjeni voditelji sicer pravijo, da oboroženega spremstva ne potrebujejo in da gre zgolj za politično gledališče vladajoče indijske stranke BJP pred volitvami.

Na Haitiju pa protesti proti vladni ekonomski politiki potekajo že od sedmega februarja. Vlada je za umiritev razmer napovedala drastične spremembe in oster boj proti korupciji. Med napovedanimi ukrepi sta kar 30-odstotno zmanjšanje porabe proračunskih sredstev in dogovor z delodajalci o zvišanju minimalne plače. Državnim uslužbencem bodo omejili predvsem potovanja v tujino in najemanje dragih svetovalcev. Srčika zahtev protestnikov je ustanovitev neodvisne preiskovalne komisije, ki bi pregledala delovanje dogovora PetroCaribe, ki naj bi s preferenčnimi cenami za nafto pomagal financirati obnovo Haitija. Predsednika države Jovenela Moiseja obtožujejo, da je skupaj s svojimi sodelavci v vladi zlorabljal in ukradel razvojna sredstva, ki jih je v dogovor prineslo predvsem venezuelsko sodelovanje.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.