Ptice, želje in stvarnost

Aktualno-politična novica
ptice
16. 1. 2014 - 10.00
 / BritOFF

ob 7.05

V Strasbourgu Evropski parlamentarci razpravljajo o različnih pogledih tako imenovanega socialnega turizma. Razprava je odziv na preteklo tedenske pomisleke uradnega Londona in Berlina o omejitvi prostega pretoka vseh prebivalcev Evropske unije, kar je sicer eden izmed temeljev omenjene politične entitete.

Razpravo je odprl zunanji minister Grčije kot trenutno predsedujoče Evrospki Uniji Dimitrios Kurkulas. Kurkulas je priznal, da sta v Evropi očitno v porastu populizem in ksenofobija, a poslancem obenem zatrdil, da ne glede na trenutne razprave v nekaterih državah, kot sta Velika Britanija in Nemčija, velika večina nacionalnih vlad še naprej polno podpira svobodo gibanja v Evropski uniji. S Kurkulasom se je strinjala tudi podpredsednica Evropske komisije Vivian Reding, ki meni, da potrebe po spreminjanju obstoječih evropskih pravil glede migracij znotraj Evropske Uniji niso potrebne. Pravila so po mnenju Redingove: poštena, pravična in vsebujejo zadostne varovalke za preprečevanje zlorab.

Ameriško vrhovno sodišče je zavrnilo odločanje o tožbi ameriških kmetov proti podjetju Monsanto, v kateri so zahtevali, da se podjetje pravno zaveže, da jih ne bo tožilo, če bodo nenamerno posadili semena, v katerih bo tudi genski material njihovih genetsko predelanih semen. Monsanto je po Zruženih državah Amerike vložil več kot sto tožb proti kmetom, ki so posadili semena z Monsantovimi geni, in podjetju niso plačala odškodnine oziroma dela dobička. Gre sicer za semena, ki nastanejo po običajno nenamernem in naravnem križanju med običajnimi rastlinami in Monsantovimi, genetsko spremenjenimi. Prizivno sodišče je dalo prav Monsantu, Združenje pridelovalcev organskih semen pa je v imenu kmetov šlo na vrhovno sodišče, ki je njihovo pritožbo zavrnilo ter s tem potrdilo odločitev prizivnega sodišča.

                                                                                                                  

ob 8.05

Zaključilo se je zbiranje podpisov za Evropsko državljansko pobudo o Univerzalnem temeljnem dohodku UTD. Zbiranje milijona podpisov je v Evropski uniji potekalo od spomladi. Slovenija je bila med državami pobudnicami ves čas med vodilnimi v zbiranju podpore. Poleg Slovencev so UTD številčno podprli še Hrvati, Bolgari, Estonci in Nizozemci. Vendar na koncu uspeh pobude ni bil zavidljiv. Od pričakovanega vsaj milijona podpornikov so jih pobudniki zbrali 285.042.

Predsednik republike Borut Pahor je na uradnem obisku v Turčiji, kjer se je na začetku sestal z gostiteljem, turškim predsednikom Abdullahom Gülom. Strinjala sta se, da odnosi med državama odlični, na gospodarskem področju pa še obstajajo možnosti za krepitev sodelovanja, zlasti pri investicijah. Pahor je obisk začel s polaganjem venca na grob ustanovitelja moderne turške države Atatürka, nato pa ga je z vojaškimi častmi sprejel njegov gostitelj Gül. Predsednika sta poudarila, da so bili odnosi med državama dvignjeni na najvišjo raven s podpisom strateškega partnerstva marca 2011, kljub temu pa so na gospodarskem področju, posebej glede storitev transporta, logistike in turizma, zaželeni dodatni napori.

Ob tako zgodnji uri in še na četrtek si lahko privoščimo tudi kakšno šalo. Ujame Borut Pahor zlato ribico. Pa mu ta reče: Če me izpustiš ti izpolnim tri želje.  Pa Borut Pahor mal pomisli in reče: Prvič: da gre vs folk iz Evrope v Afriko. Ga ribica tko čudn pogleda pa si reče nej bo in naredi. Potem Borut spet mal premišljuje pa reče : kot drugo željo hočem da gre vs folk iz Azije v Evropo. Pa ribici tko ful že čudn vendar mora pač izpolnit. In voila vsi azijci v evropi. In potem pride na vrsto tretja želja in reče Borut Pahor: Da gre vs folk nazaj od koder je pršu. In zdej ribici že res ful čudn in ga vpraša zakaj pa to? Pa reče Borut: da folk mal muva!!!

                                                                                                            

ob 9.05

24 ur pred objavo nominacij za letošnje nagrade Ameriške filmske akademije, ki se imenuje Oskar so tradicionalno, na plano prišle objave za Zlate maline. Maline so tudi v letu 2014 namenjene tistim ustvarjalcem, ki se jim izdelek ni najbolj posrečil oziroma je bil polomija. Med nominiranci bomo našteli zgolj filme, čeravno lahko dodamo, da med igralci tudi letos ni izostal Adam Sandler, zvezda stalnica med nominiranci in med prejemniki omenjenih anti-nagrad. Torej najslabši med Holywoodskimi filmi naj bi v preteklem letu bili: »Grown Ups 2,« »The Lone Ranger« z Johnnyem Deppom, »After Earth« z družino Smith, »Movie 43« z Kate Winslet in komedija »A Madea Christmas.«

Po Hollywoodu poglejmo še v svet ameriškega neodvisnega filma. Le-ta svoj vrhunec vsako leto doživi na festivalu v mestu Sundance, ki se pričenja z današnjim dnem. Festival v zvezni državi Utah naj bi po napovedih najbolj zaznamovali naslednji filmi: »Boyhood,« zgodba o odraščanju, ki so jo snemali slabih 12 let. “The Voices,” kjer se Ryan Reynolds pogovarja z mačko in psom. “The Skeleton Twins,” drama o bližnjem srečanju s smrtjo. “Life After Beth,” zombie horor. “Camp X-Ray,” o Guantanamu Bay-u in “Wish I Was Here,” drama-komedija o vsakdanu. 

Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani, v Miklošičevem parku  se je zgodil performans z naslovom »Varčevalni ukrepi.« Manifestacija je bila druga v napovedani tedenski trilogiji.  Po ponedeljkovem nastopu z naslovom "Zategovanje pasu" pred parlamentom in skozi zgoraj omenjenega o varčevalnih ukrepih sledi še petkov. Le ta se ima zgoditi na Prešernovem trgu ob treh popoldan z naslovom: »Shod soočenja.«

Skupina, ki jo poznamo po pomenljivih in simpatičnih svinjskih maskah meni, da je performans ogledalo trenutnega stanja v politiki. Za govorniškim odrom se skriva avtoriteta, ki ljudstvo s spretno pripravljenimi izjavami prepričuje o nujnosti varčevalnih ukrepov. Kljub temu, da se nanjo nenehno »lepijo« zgodbe o korupciji in izkoriščanju položaja, se njena moč ne manjša. Vsi ukrepi, ki jih predpiše avtoriteta po njihovem mnenju še dodatno povečajo stisko ljudi. Svinje pa kot vedno le tiho opazujejo s strani.

                                                                                                          

ob 10.05

Najvišja gora na Novi Zelandiji Mount Cook vendarle ni tako visoka, kot je dolgo veljalo. Nove meritve so razkrile, da se je vrh, ki je magnet za gornike z vsega sveta, znižal za 30 metrov. Gora, ki se po Maorih imenuje Aoraki, naj bi bila glede na dosedanje podatke visoka 3754 metrov, po novem pa torej 30 metrov manj. Mount Cook je sicer svetinja za maorsko pleme Ngai Tahu. Po njihovi legendi so gora in okoliški vrhovi nastali, ko je fant po imenu Aoraki s svojimi tremi brati želel z neba obiskati Papatuanaku - mater zemljo. Njihov kanu pa se je prevrnil in ko so splezali na njegov trup, so se spremenili v kamenje. Gora Aoraki je deset metrov višine izgubila leta 1991 po podoru skalovja in ledu. Po navedbah raziskovalca Pascala Sirgueyja  je mogoče razliko med tedanjo višino, ki so jo ocenili na podlagi letalske fotografije, in današnjo pojasniti z dvema desetletjema erozije, ki sta sledili.

Zmanjšujejo pa se tudi ledeniki v sosednji Italiji in na plano prinašajo človeško dediščino dvajsetega stoletja. Ledeniki v italijanskih Alpah se namreč počasi topijo, pri tem pa razkrivajo trupla iz prve svetovne vojne. Prve borce no našli v vasici Peio  iz province Trentino, ki je leta 1914 bila v habsburški domeni, aprila 1915 pa je Italija s tajnim londonskim sporazumom na strani antante vstopila v vojno in napovedala napad na Avstro-Ogrsko. Za to je dobila obljubljeno Južno Tirolsko, Gorico, Trst, Istro, velik del Dalmacije in protektorat nad Albanijo.

Kraljeva veterinarska fakulteta iz Anglije je zaključila študijo o razlogih formiranja jate ptic v obliko črke V med migracijo. Znanstveniki so za namen študije izbrali slabih tisoč kilometrov dolgo pot skupine ptic Klavžarjev ali grivastih ibisov od Salzburga do Toskane. Klavžarji so na poti s seboj nosili senzorje, ki so nadzirali zamah kril, smer in hitrost. 30 gramska kompleksna naprava je potrdila hipotezo in ponudila dokaz da Klavžarji s tovrstnim načinom letenja prihranijo energijo, ki jim omogoči, da lahko preletijo ciljno razdaljo.

                                                                                            

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.